FIZINE V RIMSKIH ČASIH

Podeželje slovenske Istre je v antiki skupaj z Obalo bilo gosto poseljeno ter vpeto v družbene in ekonomske tokove Italije ter celotnega Rimskega imperija. Širše gledano leži na izjemno pomembnem področju severnega Jadrana, kjer so se križale številne morske ter kopenske poti. V ožjem smislu je območje spadalo pod ozemlje Tergesta (antičnega Trsta). Razdeljeno je bilo na več zemljiških posesti, ki so bile namenjene pridelovanju žita, vina, garuma (ribje omake) ter oljčnega olja. Najbolj živahno je bilo na obali, kjer so razkošne vile (t.i. vile maritime) z lastnimi pristanišči in številnimi gospodarskimi poslopji skrbele tudi za udobno bivanje lastnika posesti, oziroma njenega upravljalca. Prvi rimski kolonizatorji so tod prišli v 1. stoletju pr. n. št. po istrskih vojnah. Današnja slovenska obala je bila za poselitev namreč izjemno ugodna, saj so tukaj vladali odlični pogoji za različne proizvodne dejavnosti, predvsem kmetijstvo. Lega ob morju je zagotavljala vpetost v morske poti, ki so predstavljale glavno obliko trgovskih stikov v antiki. Italski prišleki so bili bogatejši pripadniki rimske družbe, ki so s svojim kapitalom skrbeli za gospodarski razcvet tega območja ter z značilnim rimskim načinom življenja postopoma pričeli spreminjati življenja ljudi, ki so tukaj živeli pred njihovim prihodom. Rimska je počasi postala kultura, religija, arhitektura, obrt, moda, … Ti prišleki so se ustalili ter zgradili gospodarske komplekse v Jernejevem ter Simonovem zalivu, v Fizinah pri Portorožu ter na Fornačah, kjer se je poleg obdelovanja zemlje in koriščenja morja tudi trgovalo z raznovrstnim blagom iz celotnega Imperija.

Ravno Fizine (rimskodobna naselbina Ad Figulinas) naj bi v rimskem času imele eno izmed najmirnejših sidrišč na istrski obali. Tukaj je obstajala manjša naselbina z ribogojnico s pomoli in obalo urejeno za pristajanje trgovskih ladij. Domneve, da je tukaj ležala rimska naselbina, so obstajale že v 19. stoletju. Prve arheološke raziskave je v letih 1963 in 1964 pred ureditvijo plaže opravila ekipa Pomorskega muzeja iz Pirana. Poleg zidov rimskodobne arhitekture, ležečih pod morsko gladino so odkrili še nekaj odlomkov amfor ter drugega keramičnega posodja. Nadaljnje raziskave v letih 1984, 2004 in 2005 so še dodatno potrdile, da ta arhitektura, ki se v nahaja v morju zgolj nekaj metrov od današnje obale, predstavlja ribogojnico s pomoli in pristaniščem. Dokaze za to, da tovrstna pristaniška in gospodarska infrastruktura ni obstajala sama zase pa so dala reševalna izkopavanja pred izgradnjo nove bencinske črpalke leta 1998, ki so razkrile, da se je pristaniška naselbina raztezala na pobočju nad zalivom. Najdbe, značilne za kontekste pristaniških naselbin (liti bronasti žeblji, ki so se uporabljali v ladjedelništvu, trnki ter glinene uteži za ribiške mreže), pa še dodatno potrjujejo pomorski značaj naselbine, ki je bila ustanovljena že v 1. stoletju pr. n. št., največji vzpon pa doživela v 4. in v prvi polovici 5. stoletja. Naselbina je propadla v 6. stoletju, v času ko so tudi na ruševinah ostalih priobalnih naselbin bili zgrajeni prvi krščanski sakralni objekti.

RAZISKAVE V LETIH 2017 – 2018

Raziskave Podvodnega arheološkega konzorcija v letih 2017 in 2018 za potrebe celovite ureditve pomola, ki jo že izvaja Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani so še dodatno pripomogle k razumevanju tega območja v rimskem času. Že predhodna sondiranja so dala zanimive rezultate, pri čemer izstopa najdba meter in pol dolgega dela lesenega jambora. S pomočjo radiokarbonskega datiranja je bil umeščen v konec 3., oziroma 4. stoletje, čas, ki pomeni vrhunec pristaniške naselbine Ad Figulinas. Žal ni bil odkrit ob kakšni ladji, saj je bil preuporabljen kot eden izmed kolov, na katere so bila privezana plovila. Za slovensko obalo značilno muljasto dno plovilom namreč ni dopuščalo sidranja s sidrom, zato so jih ob obali morali privezovati na kole, zabite v morsko dno. Izkopavanja, ki so sondiranjem sledila konec leta 2018 so dodatno razkrila še dva takšna kola. Poleg omenjenih struktur pa so bile odkrite še druge, za pristaniške kontekste značilne najdbe. Večina njih se je nahajala v sedimentu na globini 0,8 – 1,1 m pod sedanjim morskim dnom. Izpostaviti velja skoraj v celoti ohranjeno iz severne Afrike uvoženo amforo iz 4. stoletja ter ti. tubi fittili, rimskodobne gradbene elemente obokanih stropov, najverjetneje prav tako uvoženih iz severne Afrike. V jugovzhodnem delu izkopnega polja pa se je nahajala večja količina različnih kamnov ter gradbenega in hišnega odpada iz višje na pobočju nad obalo ležeče naselbine, ki je pripadala pristanišču. Omenjena zgostitev najdb se je nadaljevala južno izven izkopnega polja ter predstavlja anomalijo v sicer homogenem muljastem dnu. Zdi se, da so prebivalci naselbine v času 3. in 4. stoletja namerno nasipavali in utrjevali morsko dno okoli pristanišča.

RAZISKAVE LETA 2021

Podvodne arheološke raziskave za potrebe širše zasnovane gradnje pomola in akvatorija se nadaljujejo tudi letošnjo jesen. V Podvodnem arheološkem konzorciju smo ponovno združili moči arheologi – strokovnjaki za raziskave pod vodo iz Zavoda za Podvodno Arheologijo, zavoda Skupina STIK, Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljano, podjetij CPA d.o.o. in Avgusta d.o.o., v tem letu pa se je konzorciju pridružil tudi Center za preventivno arheologijo iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter

Ko bodo raziskave zaključene, bodo pomembno prispevale k razumevanju pristaniškega kompleksa in ribogojnice v Fizinah ter dodatno pripomogle k poznavanju Slovenske Istre in Obale med 1. stoletjem pr. n. št. ter poznorimskim obdobjem. Del dognanj iz omenjenih raziskav pa bo predstavljen že na letošnji razstavi »Skrivnosti Fizin«, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Pomorskim muzejem »Sergej Mašera« Piran – Pirano. Napovednik razstave je pod tem imenom že na ogled na tej povezavi https://www.youtube.com/watch?v=M_6g71VXcIw&t=56s.

Foto: Andrea Kiss – Aki