>

<

FIZINE V RIMSKIH ČASIH

Podeželje slovenske Istre je v antiki skupaj z Obalo bilo gosto poseljeno ter vpeto v družbene in ekonomske tokove Italije ter celotnega Rimskega imperija. Širše gledano leži na izjemno pomembnem področju severnega Jadrana, kjer so se križale številne morske ter kopenske poti. V ožjem smislu je območje spadalo pod ozemlje Tergesta (antičnega Trsta). Razdeljeno je bilo na več zemljiških posesti, ki so bile namenjene pridelovanju žita, vina, garuma (ribje omake) ter oljčnega olja. Najbolj živahno je bilo na obali, kjer so razkošne vile (t.i. vile maritime) z lastnimi pristanišči in številnimi gospodarskimi poslopji skrbele tudi za udobno bivanje lastnika posesti, oziroma njenega upravljalca. Prvi rimski kolonizatorji so tod prišli v 1. stoletju pr. n. št. po istrskih vojnah. Današnja slovenska obala je bila za poselitev namreč izjemno ugodna, saj so tukaj vladali odlični pogoji za različne proizvodne dejavnosti, predvsem kmetijstvo. Lega ob morju je zagotavljala vpetost v morske poti, ki so predstavljale glavno obliko trgovskih stikov v antiki. Italski prišleki so bili bogatejši pripadniki rimske družbe, ki so s svojim kapitalom skrbeli za gospodarski razcvet tega območja ter z značilnim rimskim načinom življenja postopoma pričeli spreminjati življenja ljudi, ki so tukaj živeli pred njihovim prihodom. Rimska je počasi postala kultura, religija, arhitektura, obrt, moda, … Ti prišleki so se ustalili ter zgradili gospodarske komplekse v Jernejevem ter Simonovem zalivu, v Fizinah pri Portorožu ter na Fornačah, kjer se je poleg obdelovanja zemlje in koriščenja morja tudi trgovalo z raznovrstnim blagom iz celotnega Imperija.

Ravno Fizine (rimskodobna naselbina Ad Figulinas) naj bi v rimskem času imele eno izmed najmirnejših sidrišč na istrski obali. Tukaj je obstajala manjša naselbina z ribogojnico s pomoli in obalo urejeno za pristajanje trgovskih ladij. Domneve, da je tukaj ležala rimska naselbina, so obstajale že v 19. stoletju. Prve arheološke raziskave je v letih 1963 in 1964 pred ureditvijo plaže opravila ekipa Pomorskega muzeja iz Pirana. Poleg zidov rimskodobne arhitekture, ležečih pod morsko gladino so odkrili še nekaj odlomkov amfor ter drugega keramičnega posodja. Nadaljnje raziskave v letih 1984, 2004 in 2005 so še dodatno potrdile, da ta arhitektura, ki se v nahaja v morju zgolj nekaj metrov od današnje obale, predstavlja ribogojnico s pomoli in pristaniščem. Dokaze za to, da tovrstna pristaniška in gospodarska infrastruktura ni obstajala sama zase pa so dala reševalna izkopavanja pred izgradnjo nove bencinske črpalke leta 1998, ki so razkrile, da se je pristaniška naselbina raztezala na pobočju nad zalivom. Najdbe, značilne za kontekste pristaniških naselbin (liti bronasti žeblji, ki so se uporabljali v ladjedelništvu, trnki ter glinene uteži za ribiške mreže), pa še dodatno potrjujejo pomorski značaj naselbine, ki je bila ustanovljena že v 1. stoletju pr. n. št., največji vzpon pa doživela v 4. in v prvi polovici 5. stoletja. Naselbina je propadla v 6. stoletju, v času ko so tudi na ruševinah ostalih priobalnih naselbin bili zgrajeni prvi krščanski sakralni objekti.

RAZISKAVE V LETIH 2017 – 2018

Raziskave Podvodnega arheološkega konzorcija v letih 2017 in 2018 za potrebe celovite ureditve pomola, ki jo že izvaja Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani so še dodatno pripomogle k razumevanju tega območja v rimskem času. Že predhodna sondiranja so dala zanimive rezultate, pri čemer izstopa najdba meter in pol dolgega dela lesenega jambora. S pomočjo radiokarbonskega datiranja je bil umeščen v konec 3., oziroma 4. stoletje, čas, ki pomeni vrhunec pristaniške naselbine Ad Figulinas. Žal ni bil odkrit ob kakšni ladji, saj je bil preuporabljen kot eden izmed kolov, na katere so bila privezana plovila. Za slovensko obalo značilno muljasto dno plovilom namreč ni dopuščalo sidranja s sidrom, zato so jih ob obali morali privezovati na kole, zabite v morsko dno. Izkopavanja, ki so sondiranjem sledila konec leta 2018 so dodatno razkrila še dva takšna kola. Poleg omenjenih struktur pa so bile odkrite še druge, za pristaniške kontekste značilne najdbe. Večina njih se je nahajala v sedimentu na globini 0,8 – 1,1 m pod sedanjim morskim dnom. Izpostaviti velja skoraj v celoti ohranjeno iz severne Afrike uvoženo amforo iz 4. stoletja ter ti. tubi fittili, rimskodobne gradbene elemente obokanih stropov, najverjetneje prav tako uvoženih iz severne Afrike. V jugovzhodnem delu izkopnega polja pa se je nahajala večja količina različnih kamnov ter gradbenega in hišnega odpada iz višje na pobočju nad obalo ležeče naselbine, ki je pripadala pristanišču. Omenjena zgostitev najdb se je nadaljevala južno izven izkopnega polja ter predstavlja anomalijo v sicer homogenem muljastem dnu. Zdi se, da so prebivalci naselbine v času 3. in 4. stoletja namerno nasipavali in utrjevali morsko dno okoli pristanišča.

RAZISKAVE LETA 2021

Podvodne arheološke raziskave za potrebe širše zasnovane gradnje pomola in akvatorija se nadaljujejo tudi letošnjo jesen. V Podvodnem arheološkem konzorciju smo ponovno združili moči arheologi – strokovnjaki za raziskave pod vodo iz Zavoda za Podvodno Arheologijo, zavoda Skupina STIK, Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljano, podjetij CPA d.o.o. in Avgusta d.o.o., v tem letu pa se je konzorciju pridružil tudi Center za preventivno arheologijo iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter

Ko bodo raziskave zaključene, bodo pomembno prispevale k razumevanju pristaniškega kompleksa in ribogojnice v Fizinah ter dodatno pripomogle k poznavanju Slovenske Istre in Obale med 1. stoletjem pr. n. št. ter poznorimskim obdobjem. Del dognanj iz omenjenih raziskav pa bo predstavljen že na letošnji razstavi »Skrivnosti Fizin«, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Pomorskim muzejem »Sergej Mašera« Piran – Pirano. Napovednik razstave je pod tem imenom že na ogled na tej povezavi https://www.youtube.com/watch?v=M_6g71VXcIw&t=56s.

Foto: Andrea Kiss – AkiFIZINE V RIMSKIH ČASIH

Podeželje slovenske Istre je v antiki skupaj z Obalo bilo gosto poseljeno ter vpeto v družbene in ekonomske tokove Italije ter celotnega Rimskega imperija. Širše gledano leži na izjemno pomembnem področju severnega Jadrana, kjer so se križale številne morske ter kopenske poti. V ožjem smislu je območje spadalo pod ozemlje Tergesta (antičnega Trsta). Razdeljeno je bilo na več zemljiških posesti, ki so bile namenjene pridelovanju žita, vina, garuma (ribje omake) ter oljčnega olja. Najbolj živahno je bilo na obali, kjer so razkošne vile (t.i. vile maritime) z lastnimi pristanišči in številnimi gospodarskimi poslopji skrbele tudi za udobno bivanje lastnika posesti, oziroma njenega upravljalca. Prvi rimski kolonizatorji so tod prišli v 1. stoletju pr. n. št. po istrskih vojnah. Današnja slovenska obala je bila za poselitev namreč izjemno ugodna, saj so tukaj vladali odlični pogoji za različne proizvodne dejavnosti, predvsem kmetijstvo. Lega ob morju je zagotavljala vpetost v morske poti, ki so predstavljale glavno obliko trgovskih stikov v antiki. Italski prišleki so bili bogatejši pripadniki rimske družbe, ki so s svojim kapitalom skrbeli za gospodarski razcvet tega območja ter z značilnim rimskim načinom življenja postopoma pričeli spreminjati življenja ljudi, ki so tukaj živeli pred njihovim prihodom. Rimska je počasi postala kultura, religija, arhitektura, obrt, moda, … Ti prišleki so se ustalili ter zgradili gospodarske komplekse v Jernejevem ter Simonovem zalivu, v Fizinah pri Portorožu ter na Fornačah, kjer se je poleg obdelovanja zemlje in koriščenja morja tudi trgovalo z raznovrstnim blagom iz celotnega Imperija.

Ravno Fizine (rimskodobna naselbina Ad Figulinas) naj bi v rimskem času imele eno izmed najmirnejših sidrišč na istrski obali. Tukaj je obstajala manjša naselbina z ribogojnico s pomoli in obalo urejeno za pristajanje trgovskih ladij. Domneve, da je tukaj ležala rimska naselbina, so obstajale že v 19. stoletju. Prve arheološke raziskave je v letih 1963 in 1964 pred ureditvijo plaže opravila ekipa Pomorskega muzeja iz Pirana. Poleg zidov rimskodobne arhitekture, ležečih pod morsko gladino so odkrili še nekaj odlomkov amfor ter drugega keramičnega posodja. Nadaljnje raziskave v letih 1984, 2004 in 2005 so še dodatno potrdile, da ta arhitektura, ki se v nahaja v morju zgolj nekaj metrov od današnje obale, predstavlja ribogojnico s pomoli in pristaniščem. Dokaze za to, da tovrstna pristaniška in gospodarska infrastruktura ni obstajala sama zase pa so dala reševalna izkopavanja pred izgradnjo nove bencinske črpalke leta 1998, ki so razkrile, da se je pristaniška naselbina raztezala na pobočju nad zalivom. Najdbe, značilne za kontekste pristaniških naselbin (liti bronasti žeblji, ki so se uporabljali v ladjedelništvu, trnki ter glinene uteži za ribiške mreže), pa še dodatno potrjujejo pomorski značaj naselbine, ki je bila ustanovljena že v 1. stoletju pr. n. št., največji vzpon pa doživela v 4. in v prvi polovici 5. stoletja. Naselbina je propadla v 6. stoletju, v času ko so tudi na ruševinah ostalih priobalnih naselbin bili zgrajeni prvi krščanski sakralni objekti.

RAZISKAVE V LETIH 2017 – 2018

Raziskave Podvodnega arheološkega konzorcija v letih 2017 in 2018 za potrebe celovite ureditve pomola, ki jo že izvaja Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani so še dodatno pripomogle k razumevanju tega območja v rimskem času. Že predhodna sondiranja so dala zanimive rezultate, pri čemer izstopa najdba meter in pol dolgega dela lesenega jambora. S pomočjo radiokarbonskega datiranja je bil umeščen v konec 3., oziroma 4. stoletje, čas, ki pomeni vrhunec pristaniške naselbine Ad Figulinas. Žal ni bil odkrit ob kakšni ladji, saj je bil preuporabljen kot eden izmed kolov, na katere so bila privezana plovila. Za slovensko obalo značilno muljasto dno plovilom namreč ni dopuščalo sidranja s sidrom, zato so jih ob obali morali privezovati na kole, zabite v morsko dno. Izkopavanja, ki so sondiranjem sledila konec leta 2018 so dodatno razkrila še dva takšna kola. Poleg omenjenih struktur pa so bile odkrite še druge, za pristaniške kontekste značilne najdbe. Večina njih se je nahajala v sedimentu na globini 0,8 – 1,1 m pod sedanjim morskim dnom. Izpostaviti velja skoraj v celoti ohranjeno iz severne Afrike uvoženo amforo iz 4. stoletja ter ti. tubi fittili, rimskodobne gradbene elemente obokanih stropov, najverjetneje prav tako uvoženih iz severne Afrike. V jugovzhodnem delu izkopnega polja pa se je nahajala večja količina različnih kamnov ter gradbenega in hišnega odpada iz višje na pobočju nad obalo ležeče naselbine, ki je pripadala pristanišču. Omenjena zgostitev najdb se je nadaljevala južno izven izkopnega polja ter predstavlja anomalijo v sicer homogenem muljastem dnu. Zdi se, da so prebivalci naselbine v času 3. in 4. stoletja namerno nasipavali in utrjevali morsko dno okoli pristanišča.

RAZISKAVE LETA 2021

Podvodne arheološke raziskave za potrebe širše zasnovane gradnje pomola in akvatorija se nadaljujejo tudi letošnjo jesen. V Podvodnem arheološkem konzorciju smo ponovno združili moči arheologi – strokovnjaki za raziskave pod vodo iz Zavoda za Podvodno Arheologijo, zavoda Skupina STIK, Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljano, podjetij CPA d.o.o. in Avgusta d.o.o., v tem letu pa se je konzorciju pridružil tudi Center za preventivno arheologijo iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter

Ko bodo raziskave zaključene, bodo pomembno prispevale k razumevanju pristaniškega kompleksa in ribogojnice v Fizinah ter dodatno pripomogle k poznavanju Slovenske Istre in Obale med 1. stoletjem pr. n. št. ter poznorimskim obdobjem. Del dognanj iz omenjenih raziskav pa bo predstavljen že na letošnji razstavi »Skrivnosti Fizin«, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Pomorskim muzejem »Sergej Mašera« Piran – Pirano. Napovednik razstave je pod tem imenom že na ogled na tej povezavi https://www.youtube.com/watch?v=M_6g71VXcIw&t=56s.

FIZINE IN ROMAN TIMES: Insights from the Archaeological Study of Slovenian Istria

The rural area of Slovenian Istria, along with the Coast, was densely populated and integrated into the social and economic networks of Italy and the entire Roman Empire during antiquity. Broadly speaking, it lies in an extremely important area of the northern Adriatic, where numerous maritime and land routes intersected. Specifically, the region fell under the territory of Tergeste (ancient Trieste). It was divided into several land estates dedicated to the cultivation of grain, wine, garum (fish sauce), and olive oil. The coastal areas were particularly vibrant, with luxurious villas (known as maritime villas) featuring private ports and numerous economic buildings that provided comfortable living for the estate owner or administrator.

The influx of Roman colonizers in the 1st century BC following the Istrian Wars profoundly impacted the local population and ushered in cultural, religious, architectural, craft, and fashion influences. These newcomers, comprising affluent members of Roman society, injected capital into the region and contributed to its economic prosperity. They established economic complexes in strategic locations such as Jernej Bay, Simon Bay, Fizine near Portorož, and Fornače, engaging in extensive trade activities that encompassed goods sourced from across the Empire alongside land cultivation and exploitation of the sea.

Fizine (the Roman settlement Ad Figulinas) is believed to have had one of the calmest anchorages on the Istrian coast during Roman times. It housed a small settlement with a fish farm, docks, and a coastline arranged for the mooring of merchant ships. The assumption that a Roman settlement was located here dates back to the 19th century. The first archaeological excavations were carried out by the team of the Maritime Museum of Piran in 1963 and 1964. In addition to the underwater walls of Roman architecture, several fragments of amphorae and other ceramic vessels were discovered. Subsequent investigations in 1984, 2004, and 2005 corroborated the existence of a fish farm, docks, and a harbor structure located just a few meters from the present-day coast. Additionally, rescue excavations preceding the construction of a gas station in 1998 revealed that the harbor settlement extended uphill from the bay, with artifacts characteristic of port settlements discovered, such as cast bronze shipbuilding nails, spikes, and clay weights used for fishing nets. The settlement, established in the 1st century BC, reached its zenith in the 4th and first half of the 5th century. However, by the 6th century, it experienced a decline while witnessing the construction of early Christian sacred structures atop the remnants of other coastal settlements.

RESEARCH IN 2017-2018

To further enhance our understanding of the Roman period in this area, a comprehensive underwater archaeological study was conducted by the Underwater Archaeological Consortium in 2017 and 2018, as part of the pier’s overall renovation project, led by the Faculty of Maritime Studies and Transport at the University of Ljubljana. Prior surveys yielded intriguing findings, including the discovery of a well-preserved wooden post measuring approximately one and a half meters. Radiocarbon dating placed it in the late 3rd or 4th century, aligning with the peak period of the Ad Figulinas harbor settlement. It was notable that the wooden post had been repurposed as one of the stakes to which boats were secured, as anchoring with traditional anchors was not feasible due to the region’s muddy seabed.

Excavations following the surveys in late 2018 unveiled two additional stakes used for boat mooring. Furthermore, various artifacts indicative of port contexts were unearthed, predominantly located in sediments at depths ranging from 0.8 to 1.1 meters beneath the present seabed. Of particular significance was the discovery of an almost completely preserved amphora from the 4th century, originating from North Africa, underscoring the far-reaching trade networks that connected Ad Figulinas to distant regions. Additionally, the unearthing of tubi fittili—Roman architectural elements associated with arched ceilings—likely imported from North Africa.

Towards the southeastern part of the excavation area, a substantial concentration of various stones, construction debris, and household waste was identified. This assemblage extended beyond the excavation boundaries, manifesting as an anomaly in an otherwise homogeneous muddy seabed. The presence of these artifacts suggests that the settlement located uphill above the coast was associated with the harbor, further solidifying the relationship between the two.

FIZINE V RIMSKIH ČASIH

Podeželje slovenske Istre je v antiki skupaj z Obalo bilo gosto poseljeno ter vpeto v družbene in ekonomske tokove Italije ter celotnega Rimskega imperija. Širše gledano leži na izjemno pomembnem področju severnega Jadrana, kjer so se križale številne morske ter kopenske poti. V ožjem smislu je območje spadalo pod ozemlje Tergesta (antičnega Trsta). Razdeljeno je bilo na več zemljiških posesti, ki so bile namenjene pridelovanju žita, vina, garuma (ribje omake) ter oljčnega olja. Najbolj živahno je bilo na obali, kjer so razkošne vile (t.i. vile maritime) z lastnimi pristanišči in številnimi gospodarskimi poslopji skrbele tudi za udobno bivanje lastnika posesti, oziroma njenega upravljalca. Prvi rimski kolonizatorji so tod prišli v 1. stoletju pr. n. št. po istrskih vojnah. Današnja slovenska obala je bila za poselitev namreč izjemno ugodna, saj so tukaj vladali odlični pogoji za različne proizvodne dejavnosti, predvsem kmetijstvo. Lega ob morju je zagotavljala vpetost v morske poti, ki so predstavljale glavno obliko trgovskih stikov v antiki. Italski prišleki so bili bogatejši pripadniki rimske družbe, ki so s svojim kapitalom skrbeli za gospodarski razcvet tega območja ter z značilnim rimskim načinom življenja postopoma pričeli spreminjati življenja ljudi, ki so tukaj živeli pred njihovim prihodom. Rimska je počasi postala kultura, religija, arhitektura, obrt, moda, … Ti prišleki so se ustalili ter zgradili gospodarske komplekse v Jernejevem ter Simonovem zalivu, v Fizinah pri Portorožu ter na Fornačah, kjer se je poleg obdelovanja zemlje in koriščenja morja tudi trgovalo z raznovrstnim blagom iz celotnega Imperija.

Ravno Fizine (rimskodobna naselbina Ad Figulinas) naj bi v rimskem času imele eno izmed najmirnejših sidrišč na istrski obali. Tukaj je obstajala manjša naselbina z ribogojnico s pomoli in obalo urejeno za pristajanje trgovskih ladij. Domneve, da je tukaj ležala rimska naselbina, so obstajale že v 19. stoletju. Prve arheološke raziskave je v letih 1963 in 1964 pred ureditvijo plaže opravila ekipa Pomorskega muzeja iz Pirana. Poleg zidov rimskodobne arhitekture, ležečih pod morsko gladino so odkrili še nekaj odlomkov amfor ter drugega keramičnega posodja. Nadaljnje raziskave v letih 1984, 2004 in 2005 so še dodatno potrdile, da ta arhitektura, ki se v nahaja v morju zgolj nekaj metrov od današnje obale, predstavlja ribogojnico s pomoli in pristaniščem. Dokaze za to, da tovrstna pristaniška in gospodarska infrastruktura ni obstajala sama zase pa so dala reševalna izkopavanja pred izgradnjo nove bencinske črpalke leta 1998, ki so razkrile, da se je pristaniška naselbina raztezala na pobočju nad zalivom. Najdbe, značilne za kontekste pristaniških naselbin (liti bronasti žeblji, ki so se uporabljali v ladjedelništvu, trnki ter glinene uteži za ribiške mreže), pa še dodatno potrjujejo pomorski značaj naselbine, ki je bila ustanovljena že v 1. stoletju pr. n. št., največji vzpon pa doživela v 4. in v prvi polovici 5. stoletja. Naselbina je propadla v 6. stoletju, v času ko so tudi na ruševinah ostalih priobalnih naselbin bili zgrajeni prvi krščanski sakralni objekti.

RAZISKAVE V LETIH 2017 – 2018

Raziskave Podvodnega arheološkega konzorcija v letih 2017 in 2018 za potrebe celovite ureditve pomola, ki jo že izvaja Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani so še dodatno pripomogle k razumevanju tega območja v rimskem času. Že predhodna sondiranja so dala zanimive rezultate, pri čemer izstopa najdba meter in pol dolgega dela lesenega jambora. S pomočjo radiokarbonskega datiranja je bil umeščen v konec 3., oziroma 4. stoletje, čas, ki pomeni vrhunec pristaniške naselbine Ad Figulinas. Žal ni bil odkrit ob kakšni ladji, saj je bil preuporabljen kot eden izmed kolov, na katere so bila privezana plovila. Za slovensko obalo značilno muljasto dno plovilom namreč ni dopuščalo sidranja s sidrom, zato so jih ob obali morali privezovati na kole, zabite v morsko dno. Izkopavanja, ki so sondiranjem sledila konec leta 2018 so dodatno razkrila še dva takšna kola. Poleg omenjenih struktur pa so bile odkrite še druge, za pristaniške kontekste značilne najdbe. Večina njih se je nahajala v sedimentu na globini 0,8 – 1,1 m pod sedanjim morskim dnom. Izpostaviti velja skoraj v celoti ohranjeno iz severne Afrike uvoženo amforo iz 4. stoletja ter ti. tubi fittili, rimskodobne gradbene elemente obokanih stropov, najverjetneje prav tako uvoženih iz severne Afrike. V jugovzhodnem delu izkopnega polja pa se je nahajala večja količina različnih kamnov ter gradbenega in hišnega odpada iz višje na pobočju nad obalo ležeče naselbine, ki je pripadala pristanišču. Omenjena zgostitev najdb se je nadaljevala južno izven izkopnega polja ter predstavlja anomalijo v sicer homogenem muljastem dnu. Zdi se, da so prebivalci naselbine v času 3. in 4. stoletja namerno nasipavali in utrjevali morsko dno okoli pristanišča.

RAZISKAVE LETA 2021

Podvodne arheološke raziskave za potrebe širše zasnovane gradnje pomola in akvatorija se nadaljujejo tudi letošnjo jesen. V Podvodnem arheološkem konzorciju smo ponovno združili moči arheologi – strokovnjaki za raziskave pod vodo iz Zavoda za Podvodno Arheologijo, zavoda Skupina STIK, Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljano, podjetij CPA d.o.o. in Avgusta d.o.o., v tem letu pa se je konzorciju pridružil tudi Center za preventivno arheologijo iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter

Ko bodo raziskave zaključene, bodo pomembno prispevale k razumevanju pristaniškega kompleksa in ribogojnice v Fizinah ter dodatno pripomogle k poznavanju Slovenske Istre in Obale med 1. stoletjem pr. n. št. ter poznorimskim obdobjem. Del dognanj iz omenjenih raziskav pa bo predstavljen že na letošnji razstavi »Skrivnosti Fizin«, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Pomorskim muzejem »Sergej Mašera« Piran – Pirano. Napovednik razstave je pod tem imenom že na ogled na tej povezavi https://www.youtube.com/watch?v=M_6g71VXcIw&t=56s.

Foto: Andrea Kiss – AkiFIZINE V RIMSKIH ČASIH

Podeželje slovenske Istre je v antiki skupaj z Obalo bilo gosto poseljeno ter vpeto v družbene in ekonomske tokove Italije ter celotnega Rimskega imperija. Širše gledano leži na izjemno pomembnem področju severnega Jadrana, kjer so se križale številne morske ter kopenske poti. V ožjem smislu je območje spadalo pod ozemlje Tergesta (antičnega Trsta). Razdeljeno je bilo na več zemljiških posesti, ki so bile namenjene pridelovanju žita, vina, garuma (ribje omake) ter oljčnega olja. Najbolj živahno je bilo na obali, kjer so razkošne vile (t.i. vile maritime) z lastnimi pristanišči in številnimi gospodarskimi poslopji skrbele tudi za udobno bivanje lastnika posesti, oziroma njenega upravljalca. Prvi rimski kolonizatorji so tod prišli v 1. stoletju pr. n. št. po istrskih vojnah. Današnja slovenska obala je bila za poselitev namreč izjemno ugodna, saj so tukaj vladali odlični pogoji za različne proizvodne dejavnosti, predvsem kmetijstvo. Lega ob morju je zagotavljala vpetost v morske poti, ki so predstavljale glavno obliko trgovskih stikov v antiki. Italski prišleki so bili bogatejši pripadniki rimske družbe, ki so s svojim kapitalom skrbeli za gospodarski razcvet tega območja ter z značilnim rimskim načinom življenja postopoma pričeli spreminjati življenja ljudi, ki so tukaj živeli pred njihovim prihodom. Rimska je počasi postala kultura, religija, arhitektura, obrt, moda, … Ti prišleki so se ustalili ter zgradili gospodarske komplekse v Jernejevem ter Simonovem zalivu, v Fizinah pri Portorožu ter na Fornačah, kjer se je poleg obdelovanja zemlje in koriščenja morja tudi trgovalo z raznovrstnim blagom iz celotnega Imperija.

Ravno Fizine (rimskodobna naselbina Ad Figulinas) naj bi v rimskem času imele eno izmed najmirnejših sidrišč na istrski obali. Tukaj je obstajala manjša naselbina z ribogojnico s pomoli in obalo urejeno za pristajanje trgovskih ladij. Domneve, da je tukaj ležala rimska naselbina, so obstajale že v 19. stoletju. Prve arheološke raziskave je v letih 1963 in 1964 pred ureditvijo plaže opravila ekipa Pomorskega muzeja iz Pirana. Poleg zidov rimskodobne arhitekture, ležečih pod morsko gladino so odkrili še nekaj odlomkov amfor ter drugega keramičnega posodja. Nadaljnje raziskave v letih 1984, 2004 in 2005 so še dodatno potrdile, da ta arhitektura, ki se v nahaja v morju zgolj nekaj metrov od današnje obale, predstavlja ribogojnico s pomoli in pristaniščem. Dokaze za to, da tovrstna pristaniška in gospodarska infrastruktura ni obstajala sama zase pa so dala reševalna izkopavanja pred izgradnjo nove bencinske črpalke leta 1998, ki so razkrile, da se je pristaniška naselbina raztezala na pobočju nad zalivom. Najdbe, značilne za kontekste pristaniških naselbin (liti bronasti žeblji, ki so se uporabljali v ladjedelništvu, trnki ter glinene uteži za ribiške mreže), pa še dodatno potrjujejo pomorski značaj naselbine, ki je bila ustanovljena že v 1. stoletju pr. n. št., največji vzpon pa doživela v 4. in v prvi polovici 5. stoletja. Naselbina je propadla v 6. stoletju, v času ko so tudi na ruševinah ostalih priobalnih naselbin bili zgrajeni prvi krščanski sakralni objekti.

RAZISKAVE V LETIH 2017 – 2018

Raziskave Podvodnega arheološkega konzorcija v letih 2017 in 2018 za potrebe celovite ureditve pomola, ki jo že izvaja Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani so še dodatno pripomogle k razumevanju tega območja v rimskem času. Že predhodna sondiranja so dala zanimive rezultate, pri čemer izstopa najdba meter in pol dolgega dela lesenega jambora. S pomočjo radiokarbonskega datiranja je bil umeščen v konec 3., oziroma 4. stoletje, čas, ki pomeni vrhunec pristaniške naselbine Ad Figulinas. Žal ni bil odkrit ob kakšni ladji, saj je bil preuporabljen kot eden izmed kolov, na katere so bila privezana plovila. Za slovensko obalo značilno muljasto dno plovilom namreč ni dopuščalo sidranja s sidrom, zato so jih ob obali morali privezovati na kole, zabite v morsko dno. Izkopavanja, ki so sondiranjem sledila konec leta 2018 so dodatno razkrila še dva takšna kola. Poleg omenjenih struktur pa so bile odkrite še druge, za pristaniške kontekste značilne najdbe. Večina njih se je nahajala v sedimentu na globini 0,8 – 1,1 m pod sedanjim morskim dnom. Izpostaviti velja skoraj v celoti ohranjeno iz severne Afrike uvoženo amforo iz 4. stoletja ter ti. tubi fittili, rimskodobne gradbene elemente obokanih stropov, najverjetneje prav tako uvoženih iz severne Afrike. V jugovzhodnem delu izkopnega polja pa se je nahajala večja količina različnih kamnov ter gradbenega in hišnega odpada iz višje na pobočju nad obalo ležeče naselbine, ki je pripadala pristanišču. Omenjena zgostitev najdb se je nadaljevala južno izven izkopnega polja ter predstavlja anomalijo v sicer homogenem muljastem dnu. Zdi se, da so prebivalci naselbine v času 3. in 4. stoletja namerno nasipavali in utrjevali morsko dno okoli pristanišča.

RAZISKAVE LETA 2021

Podvodne arheološke raziskave za potrebe širše zasnovane gradnje pomola in akvatorija se nadaljujejo tudi letošnjo jesen. V Podvodnem arheološkem konzorciju smo ponovno združili moči arheologi – strokovnjaki za raziskave pod vodo iz Zavoda za Podvodno Arheologijo, zavoda Skupina STIK, Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljano, podjetij CPA d.o.o. in Avgusta d.o.o., v tem letu pa se je konzorciju pridružil tudi Center za preventivno arheologijo iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter

Ko bodo raziskave zaključene, bodo pomembno prispevale k razumevanju pristaniškega kompleksa in ribogojnice v Fizinah ter dodatno pripomogle k poznavanju Slovenske Istre in Obale med 1. stoletjem pr. n. št. ter poznorimskim obdobjem. Del dognanj iz omenjenih raziskav pa bo predstavljen že na letošnji razstavi »Skrivnosti Fizin«, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Pomorskim muzejem »Sergej Mašera« Piran – Pirano. Napovednik razstave je pod tem imenom že na ogled na tej povezavi https://www.youtube.com/watch?v=M_6g71VXcIw&t=56s.

FIZINE IN ROMAN TIMES: Insights from the Archaeological Study of Slovenian Istria

The rural area of Slovenian Istria, along with the Coast, was densely populated and integrated into the social and economic networks of Italy and the entire Roman Empire during antiquity. Broadly speaking, it lies in an extremely important area of the northern Adriatic, where numerous maritime and land routes intersected. Specifically, the region fell under the territory of Tergeste (ancient Trieste). It was divided into several land estates dedicated to the cultivation of grain, wine, garum (fish sauce), and olive oil. The coastal areas were particularly vibrant, with luxurious villas (known as maritime villas) featuring private ports and numerous economic buildings that provided comfortable living for the estate owner or administrator.

The influx of Roman colonizers in the 1st century BC following the Istrian Wars profoundly impacted the local population and ushered in cultural, religious, architectural, craft, and fashion influences. These newcomers, comprising affluent members of Roman society, injected capital into the region and contributed to its economic prosperity. They established economic complexes in strategic locations such as Jernej Bay, Simon Bay, Fizine near Portorož, and Fornače, engaging in extensive trade activities that encompassed goods sourced from across the Empire alongside land cultivation and exploitation of the sea.

Fizine (the Roman settlement Ad Figulinas) is believed to have had one of the calmest anchorages on the Istrian coast during Roman times. It housed a small settlement with a fish farm, docks, and a coastline arranged for the mooring of merchant ships. The assumption that a Roman settlement was located here dates back to the 19th century. The first archaeological excavations were carried out by the team of the Maritime Museum of Piran in 1963 and 1964. In addition to the underwater walls of Roman architecture, several fragments of amphorae and other ceramic vessels were discovered. Subsequent investigations in 1984, 2004, and 2005 corroborated the existence of a fish farm, docks, and a harbor structure located just a few meters from the present-day coast. Additionally, rescue excavations preceding the construction of a gas station in 1998 revealed that the harbor settlement extended uphill from the bay, with artifacts characteristic of port settlements discovered, such as cast bronze shipbuilding nails, spikes, and clay weights used for fishing nets. The settlement, established in the 1st century BC, reached its zenith in the 4th and first half of the 5th century. However, by the 6th century, it experienced a decline while witnessing the construction of early Christian sacred structures atop the remnants of other coastal settlements.

RESEARCH IN 2017-2018

To further enhance our understanding of the Roman period in this area, a comprehensive underwater archaeological study was conducted by the Underwater Archaeological Consortium in 2017 and 2018, as part of the pier’s overall renovation project, led by the Faculty of Maritime Studies and Transport at the University of Ljubljana. Prior surveys yielded intriguing findings, including the discovery of a well-preserved wooden post measuring approximately one and a half meters. Radiocarbon dating placed it in the late 3rd or 4th century, aligning with the peak period of the Ad Figulinas harbor settlement. It was notable that the wooden post had been repurposed as one of the stakes to which boats were secured, as anchoring with traditional anchors was not feasible due to the region’s muddy seabed.

Excavations following the surveys in late 2018 unveiled two additional stakes used for boat mooring. Furthermore, various artifacts indicative of port contexts were unearthed, predominantly located in sediments at depths ranging from 0.8 to 1.1 meters beneath the present seabed. Of particular significance was the discovery of an almost completely preserved amphora from the 4th century, originating from North Africa, underscoring the far-reaching trade networks that connected Ad Figulinas to distant regions. Additionally, the unearthing of tubi fittili—Roman architectural elements associated with arched ceilings—likely imported from North Africa.

Towards the southeastern part of the excavation area, a substantial concentration of various stones, construction debris, and household waste was identified. This assemblage extended beyond the excavation boundaries, manifesting as an anomaly in an otherwise homogeneous muddy seabed. The presence of these artifacts suggests that the settlement located uphill above the coast was associated with the harbor, further solidifying the relationship between the two.

FIZINE V RIMSKIH ČASIH

Podeželje slovenske Istre je v antiki skupaj z Obalo bilo gosto poseljeno ter vpeto v družbene in ekonomske tokove Italije ter celotnega Rimskega imperija. Širše gledano leži na izjemno pomembnem področju severnega Jadrana, kjer so se križale številne morske ter kopenske poti. V ožjem smislu je območje spadalo pod ozemlje Tergesta (antičnega Trsta). Razdeljeno je bilo na več zemljiških posesti, ki so bile namenjene pridelovanju žita, vina, garuma (ribje omake) ter oljčnega olja. Najbolj živahno je bilo na obali, kjer so razkošne vile (t.i. vile maritime) z lastnimi pristanišči in številnimi gospodarskimi poslopji skrbele tudi za udobno bivanje lastnika posesti, oziroma njenega upravljalca. Prvi rimski kolonizatorji so tod prišli v 1. stoletju pr. n. št. po istrskih vojnah. Današnja slovenska obala je bila za poselitev namreč izjemno ugodna, saj so tukaj vladali odlični pogoji za različne proizvodne dejavnosti, predvsem kmetijstvo. Lega ob morju je zagotavljala vpetost v morske poti, ki so predstavljale glavno obliko trgovskih stikov v antiki. Italski prišleki so bili bogatejši pripadniki rimske družbe, ki so s svojim kapitalom skrbeli za gospodarski razcvet tega območja ter z značilnim rimskim načinom življenja postopoma pričeli spreminjati življenja ljudi, ki so tukaj živeli pred njihovim prihodom. Rimska je počasi postala kultura, religija, arhitektura, obrt, moda, … Ti prišleki so se ustalili ter zgradili gospodarske komplekse v Jernejevem ter Simonovem zalivu, v Fizinah pri Portorožu ter na Fornačah, kjer se je poleg obdelovanja zemlje in koriščenja morja tudi trgovalo z raznovrstnim blagom iz celotnega Imperija.

Ravno Fizine (rimskodobna naselbina Ad Figulinas) naj bi v rimskem času imele eno izmed najmirnejših sidrišč na istrski obali. Tukaj je obstajala manjša naselbina z ribogojnico s pomoli in obalo urejeno za pristajanje trgovskih ladij. Domneve, da je tukaj ležala rimska naselbina, so obstajale že v 19. stoletju. Prve arheološke raziskave je v letih 1963 in 1964 pred ureditvijo plaže opravila ekipa Pomorskega muzeja iz Pirana. Poleg zidov rimskodobne arhitekture, ležečih pod morsko gladino so odkrili še nekaj odlomkov amfor ter drugega keramičnega posodja. Nadaljnje raziskave v letih 1984, 2004 in 2005 so še dodatno potrdile, da ta arhitektura, ki se v nahaja v morju zgolj nekaj metrov od današnje obale, predstavlja ribogojnico s pomoli in pristaniščem. Dokaze za to, da tovrstna pristaniška in gospodarska infrastruktura ni obstajala sama zase pa so dala reševalna izkopavanja pred izgradnjo nove bencinske črpalke leta 1998, ki so razkrile, da se je pristaniška naselbina raztezala na pobočju nad zalivom. Najdbe, značilne za kontekste pristaniških naselbin (liti bronasti žeblji, ki so se uporabljali v ladjedelništvu, trnki ter glinene uteži za ribiške mreže), pa še dodatno potrjujejo pomorski značaj naselbine, ki je bila ustanovljena že v 1. stoletju pr. n. št., največji vzpon pa doživela v 4. in v prvi polovici 5. stoletja. Naselbina je propadla v 6. stoletju, v času ko so tudi na ruševinah ostalih priobalnih naselbin bili zgrajeni prvi krščanski sakralni objekti.

RAZISKAVE V LETIH 2017 – 2018

Raziskave Podvodnega arheološkega konzorcija v letih 2017 in 2018 za potrebe celovite ureditve pomola, ki jo že izvaja Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani so še dodatno pripomogle k razumevanju tega območja v rimskem času. Že predhodna sondiranja so dala zanimive rezultate, pri čemer izstopa najdba meter in pol dolgega dela lesenega jambora. S pomočjo radiokarbonskega datiranja je bil umeščen v konec 3., oziroma 4. stoletje, čas, ki pomeni vrhunec pristaniške naselbine Ad Figulinas. Žal ni bil odkrit ob kakšni ladji, saj je bil preuporabljen kot eden izmed kolov, na katere so bila privezana plovila. Za slovensko obalo značilno muljasto dno plovilom namreč ni dopuščalo sidranja s sidrom, zato so jih ob obali morali privezovati na kole, zabite v morsko dno. Izkopavanja, ki so sondiranjem sledila konec leta 2018 so dodatno razkrila še dva takšna kola. Poleg omenjenih struktur pa so bile odkrite še druge, za pristaniške kontekste značilne najdbe. Večina njih se je nahajala v sedimentu na globini 0,8 – 1,1 m pod sedanjim morskim dnom. Izpostaviti velja skoraj v celoti ohranjeno iz severne Afrike uvoženo amforo iz 4. stoletja ter ti. tubi fittili, rimskodobne gradbene elemente obokanih stropov, najverjetneje prav tako uvoženih iz severne Afrike. V jugovzhodnem delu izkopnega polja pa se je nahajala večja količina različnih kamnov ter gradbenega in hišnega odpada iz višje na pobočju nad obalo ležeče naselbine, ki je pripadala pristanišču. Omenjena zgostitev najdb se je nadaljevala južno izven izkopnega polja ter predstavlja anomalijo v sicer homogenem muljastem dnu. Zdi se, da so prebivalci naselbine v času 3. in 4. stoletja namerno nasipavali in utrjevali morsko dno okoli pristanišča.

RAZISKAVE LETA 2021

Podvodne arheološke raziskave za potrebe širše zasnovane gradnje pomola in akvatorija se nadaljujejo tudi letošnjo jesen. V Podvodnem arheološkem konzorciju smo ponovno združili moči arheologi – strokovnjaki za raziskave pod vodo iz Zavoda za Podvodno Arheologijo, zavoda Skupina STIK, Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljano, podjetij CPA d.o.o. in Avgusta d.o.o., v tem letu pa se je konzorciju pridružil tudi Center za preventivno arheologijo iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter

Ko bodo raziskave zaključene, bodo pomembno prispevale k razumevanju pristaniškega kompleksa in ribogojnice v Fizinah ter dodatno pripomogle k poznavanju Slovenske Istre in Obale med 1. stoletjem pr. n. št. ter poznorimskim obdobjem. Del dognanj iz omenjenih raziskav pa bo predstavljen že na letošnji razstavi »Skrivnosti Fizin«, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Pomorskim muzejem »Sergej Mašera« Piran – Pirano. Napovednik razstave je pod tem imenom že na ogled na tej povezavi https://www.youtube.com/watch?v=M_6g71VXcIw&t=56s.

Foto: Andrea Kiss – AkiFIZINE V RIMSKIH ČASIH

Podeželje slovenske Istre je v antiki skupaj z Obalo bilo gosto poseljeno ter vpeto v družbene in ekonomske tokove Italije ter celotnega Rimskega imperija. Širše gledano leži na izjemno pomembnem področju severnega Jadrana, kjer so se križale številne morske ter kopenske poti. V ožjem smislu je območje spadalo pod ozemlje Tergesta (antičnega Trsta). Razdeljeno je bilo na več zemljiških posesti, ki so bile namenjene pridelovanju žita, vina, garuma (ribje omake) ter oljčnega olja. Najbolj živahno je bilo na obali, kjer so razkošne vile (t.i. vile maritime) z lastnimi pristanišči in številnimi gospodarskimi poslopji skrbele tudi za udobno bivanje lastnika posesti, oziroma njenega upravljalca. Prvi rimski kolonizatorji so tod prišli v 1. stoletju pr. n. št. po istrskih vojnah. Današnja slovenska obala je bila za poselitev namreč izjemno ugodna, saj so tukaj vladali odlični pogoji za različne proizvodne dejavnosti, predvsem kmetijstvo. Lega ob morju je zagotavljala vpetost v morske poti, ki so predstavljale glavno obliko trgovskih stikov v antiki. Italski prišleki so bili bogatejši pripadniki rimske družbe, ki so s svojim kapitalom skrbeli za gospodarski razcvet tega območja ter z značilnim rimskim načinom življenja postopoma pričeli spreminjati življenja ljudi, ki so tukaj živeli pred njihovim prihodom. Rimska je počasi postala kultura, religija, arhitektura, obrt, moda, … Ti prišleki so se ustalili ter zgradili gospodarske komplekse v Jernejevem ter Simonovem zalivu, v Fizinah pri Portorožu ter na Fornačah, kjer se je poleg obdelovanja zemlje in koriščenja morja tudi trgovalo z raznovrstnim blagom iz celotnega Imperija.

Ravno Fizine (rimskodobna naselbina Ad Figulinas) naj bi v rimskem času imele eno izmed najmirnejših sidrišč na istrski obali. Tukaj je obstajala manjša naselbina z ribogojnico s pomoli in obalo urejeno za pristajanje trgovskih ladij. Domneve, da je tukaj ležala rimska naselbina, so obstajale že v 19. stoletju. Prve arheološke raziskave je v letih 1963 in 1964 pred ureditvijo plaže opravila ekipa Pomorskega muzeja iz Pirana. Poleg zidov rimskodobne arhitekture, ležečih pod morsko gladino so odkrili še nekaj odlomkov amfor ter drugega keramičnega posodja. Nadaljnje raziskave v letih 1984, 2004 in 2005 so še dodatno potrdile, da ta arhitektura, ki se v nahaja v morju zgolj nekaj metrov od današnje obale, predstavlja ribogojnico s pomoli in pristaniščem. Dokaze za to, da tovrstna pristaniška in gospodarska infrastruktura ni obstajala sama zase pa so dala reševalna izkopavanja pred izgradnjo nove bencinske črpalke leta 1998, ki so razkrile, da se je pristaniška naselbina raztezala na pobočju nad zalivom. Najdbe, značilne za kontekste pristaniških naselbin (liti bronasti žeblji, ki so se uporabljali v ladjedelništvu, trnki ter glinene uteži za ribiške mreže), pa še dodatno potrjujejo pomorski značaj naselbine, ki je bila ustanovljena že v 1. stoletju pr. n. št., največji vzpon pa doživela v 4. in v prvi polovici 5. stoletja. Naselbina je propadla v 6. stoletju, v času ko so tudi na ruševinah ostalih priobalnih naselbin bili zgrajeni prvi krščanski sakralni objekti.

RAZISKAVE V LETIH 2017 – 2018

Raziskave Podvodnega arheološkega konzorcija v letih 2017 in 2018 za potrebe celovite ureditve pomola, ki jo že izvaja Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani so še dodatno pripomogle k razumevanju tega območja v rimskem času. Že predhodna sondiranja so dala zanimive rezultate, pri čemer izstopa najdba meter in pol dolgega dela lesenega jambora. S pomočjo radiokarbonskega datiranja je bil umeščen v konec 3., oziroma 4. stoletje, čas, ki pomeni vrhunec pristaniške naselbine Ad Figulinas. Žal ni bil odkrit ob kakšni ladji, saj je bil preuporabljen kot eden izmed kolov, na katere so bila privezana plovila. Za slovensko obalo značilno muljasto dno plovilom namreč ni dopuščalo sidranja s sidrom, zato so jih ob obali morali privezovati na kole, zabite v morsko dno. Izkopavanja, ki so sondiranjem sledila konec leta 2018 so dodatno razkrila še dva takšna kola. Poleg omenjenih struktur pa so bile odkrite še druge, za pristaniške kontekste značilne najdbe. Večina njih se je nahajala v sedimentu na globini 0,8 – 1,1 m pod sedanjim morskim dnom. Izpostaviti velja skoraj v celoti ohranjeno iz severne Afrike uvoženo amforo iz 4. stoletja ter ti. tubi fittili, rimskodobne gradbene elemente obokanih stropov, najverjetneje prav tako uvoženih iz severne Afrike. V jugovzhodnem delu izkopnega polja pa se je nahajala večja količina različnih kamnov ter gradbenega in hišnega odpada iz višje na pobočju nad obalo ležeče naselbine, ki je pripadala pristanišču. Omenjena zgostitev najdb se je nadaljevala južno izven izkopnega polja ter predstavlja anomalijo v sicer homogenem muljastem dnu. Zdi se, da so prebivalci naselbine v času 3. in 4. stoletja namerno nasipavali in utrjevali morsko dno okoli pristanišča.

RAZISKAVE LETA 2021

Podvodne arheološke raziskave za potrebe širše zasnovane gradnje pomola in akvatorija se nadaljujejo tudi letošnjo jesen. V Podvodnem arheološkem konzorciju smo ponovno združili moči arheologi – strokovnjaki za raziskave pod vodo iz Zavoda za Podvodno Arheologijo, zavoda Skupina STIK, Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljano, podjetij CPA d.o.o. in Avgusta d.o.o., v tem letu pa se je konzorciju pridružil tudi Center za preventivno arheologijo iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter

Ko bodo raziskave zaključene, bodo pomembno prispevale k razumevanju pristaniškega kompleksa in ribogojnice v Fizinah ter dodatno pripomogle k poznavanju Slovenske Istre in Obale med 1. stoletjem pr. n. št. ter poznorimskim obdobjem. Del dognanj iz omenjenih raziskav pa bo predstavljen že na letošnji razstavi »Skrivnosti Fizin«, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Pomorskim muzejem »Sergej Mašera« Piran – Pirano. Napovednik razstave je pod tem imenom že na ogled na tej povezavi https://www.youtube.com/watch?v=M_6g71VXcIw&t=56s.

FIZINE IN ROMAN TIMES: Insights from the Archaeological Study of Slovenian Istria

The rural area of Slovenian Istria, along with the Coast, was densely populated and integrated into the social and economic networks of Italy and the entire Roman Empire during antiquity. Broadly speaking, it lies in an extremely important area of the northern Adriatic, where numerous maritime and land routes intersected. Specifically, the region fell under the territory of Tergeste (ancient Trieste). It was divided into several land estates dedicated to the cultivation of grain, wine, garum (fish sauce), and olive oil. The coastal areas were particularly vibrant, with luxurious villas (known as maritime villas) featuring private ports and numerous economic buildings that provided comfortable living for the estate owner or administrator.

The influx of Roman colonizers in the 1st century BC following the Istrian Wars profoundly impacted the local population and ushered in cultural, religious, architectural, craft, and fashion influences. These newcomers, comprising affluent members of Roman society, injected capital into the region and contributed to its economic prosperity. They established economic complexes in strategic locations such as Jernej Bay, Simon Bay, Fizine near Portorož, and Fornače, engaging in extensive trade activities that encompassed goods sourced from across the Empire alongside land cultivation and exploitation of the sea.

Fizine (the Roman settlement Ad Figulinas) is believed to have had one of the calmest anchorages on the Istrian coast during Roman times. It housed a small settlement with a fish farm, docks, and a coastline arranged for the mooring of merchant ships. The assumption that a Roman settlement was located here dates back to the 19th century. The first archaeological excavations were carried out by the team of the Maritime Museum of Piran in 1963 and 1964. In addition to the underwater walls of Roman architecture, several fragments of amphorae and other ceramic vessels were discovered. Subsequent investigations in 1984, 2004, and 2005 corroborated the existence of a fish farm, docks, and a harbor structure located just a few meters from the present-day coast. Additionally, rescue excavations preceding the construction of a gas station in 1998 revealed that the harbor settlement extended uphill from the bay, with artifacts characteristic of port settlements discovered, such as cast bronze shipbuilding nails, spikes, and clay weights used for fishing nets. The settlement, established in the 1st century BC, reached its zenith in the 4th and first half of the 5th century. However, by the 6th century, it experienced a decline while witnessing the construction of early Christian sacred structures atop the remnants of other coastal settlements.

RESEARCH IN 2017-2018

To further enhance our understanding of the Roman period in this area, a comprehensive underwater archaeological study was conducted by the Underwater Archaeological Consortium in 2017 and 2018, as part of the pier’s overall renovation project, led by the Faculty of Maritime Studies and Transport at the University of Ljubljana. Prior surveys yielded intriguing findings, including the discovery of a well-preserved wooden post measuring approximately one and a half meters. Radiocarbon dating placed it in the late 3rd or 4th century, aligning with the peak period of the Ad Figulinas harbor settlement. It was notable that the wooden post had been repurposed as one of the stakes to which boats were secured, as anchoring with traditional anchors was not feasible due to the region’s muddy seabed.

Excavations following the surveys in late 2018 unveiled two additional stakes used for boat mooring. Furthermore, various artifacts indicative of port contexts were unearthed, predominantly located in sediments at depths ranging from 0.8 to 1.1 meters beneath the present seabed. Of particular significance was the discovery of an almost completely preserved amphora from the 4th century, originating from North Africa, underscoring the far-reaching trade networks that connected Ad Figulinas to distant regions. Additionally, the unearthing of tubi fittili—Roman architectural elements associated with arched ceilings—likely imported from North Africa.

Towards the southeastern part of the excavation area, a substantial concentration of various stones, construction debris, and household waste was identified. This assemblage extended beyond the excavation boundaries, manifesting as an anomaly in an otherwise homogeneous muddy seabed. The presence of these artifacts suggests that the settlement located uphill above the coast was associated with the harbor, further solidifying the relationship between the two.

FIZINE V RIMSKIH ČASIH

Podeželje slovenske Istre je v antiki skupaj z Obalo bilo gosto poseljeno ter vpeto v družbene in ekonomske tokove Italije ter celotnega Rimskega imperija. Širše gledano leži na izjemno pomembnem področju severnega Jadrana, kjer so se križale številne morske ter kopenske poti. V ožjem smislu je območje spadalo pod ozemlje Tergesta (antičnega Trsta). Razdeljeno je bilo na več zemljiških posesti, ki so bile namenjene pridelovanju žita, vina, garuma (ribje omake) ter oljčnega olja. Najbolj živahno je bilo na obali, kjer so razkošne vile (t.i. vile maritime) z lastnimi pristanišči in številnimi gospodarskimi poslopji skrbele tudi za udobno bivanje lastnika posesti, oziroma njenega upravljalca. Prvi rimski kolonizatorji so tod prišli v 1. stoletju pr. n. št. po istrskih vojnah. Današnja slovenska obala je bila za poselitev namreč izjemno ugodna, saj so tukaj vladali odlični pogoji za različne proizvodne dejavnosti, predvsem kmetijstvo. Lega ob morju je zagotavljala vpetost v morske poti, ki so predstavljale glavno obliko trgovskih stikov v antiki. Italski prišleki so bili bogatejši pripadniki rimske družbe, ki so s svojim kapitalom skrbeli za gospodarski razcvet tega območja ter z značilnim rimskim načinom življenja postopoma pričeli spreminjati življenja ljudi, ki so tukaj živeli pred njihovim prihodom. Rimska je počasi postala kultura, religija, arhitektura, obrt, moda, … Ti prišleki so se ustalili ter zgradili gospodarske komplekse v Jernejevem ter Simonovem zalivu, v Fizinah pri Portorožu ter na Fornačah, kjer se je poleg obdelovanja zemlje in koriščenja morja tudi trgovalo z raznovrstnim blagom iz celotnega Imperija.

Ravno Fizine (rimskodobna naselbina Ad Figulinas) naj bi v rimskem času imele eno izmed najmirnejših sidrišč na istrski obali. Tukaj je obstajala manjša naselbina z ribogojnico s pomoli in obalo urejeno za pristajanje trgovskih ladij. Domneve, da je tukaj ležala rimska naselbina, so obstajale že v 19. stoletju. Prve arheološke raziskave je v letih 1963 in 1964 pred ureditvijo plaže opravila ekipa Pomorskega muzeja iz Pirana. Poleg zidov rimskodobne arhitekture, ležečih pod morsko gladino so odkrili še nekaj odlomkov amfor ter drugega keramičnega posodja. Nadaljnje raziskave v letih 1984, 2004 in 2005 so še dodatno potrdile, da ta arhitektura, ki se v nahaja v morju zgolj nekaj metrov od današnje obale, predstavlja ribogojnico s pomoli in pristaniščem. Dokaze za to, da tovrstna pristaniška in gospodarska infrastruktura ni obstajala sama zase pa so dala reševalna izkopavanja pred izgradnjo nove bencinske črpalke leta 1998, ki so razkrile, da se je pristaniška naselbina raztezala na pobočju nad zalivom. Najdbe, značilne za kontekste pristaniških naselbin (liti bronasti žeblji, ki so se uporabljali v ladjedelništvu, trnki ter glinene uteži za ribiške mreže), pa še dodatno potrjujejo pomorski značaj naselbine, ki je bila ustanovljena že v 1. stoletju pr. n. št., največji vzpon pa doživela v 4. in v prvi polovici 5. stoletja. Naselbina je propadla v 6. stoletju, v času ko so tudi na ruševinah ostalih priobalnih naselbin bili zgrajeni prvi krščanski sakralni objekti.

RAZISKAVE V LETIH 2017 – 2018

Raziskave Podvodnega arheološkega konzorcija v letih 2017 in 2018 za potrebe celovite ureditve pomola, ki jo že izvaja Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani so še dodatno pripomogle k razumevanju tega območja v rimskem času. Že predhodna sondiranja so dala zanimive rezultate, pri čemer izstopa najdba meter in pol dolgega dela lesenega jambora. S pomočjo radiokarbonskega datiranja je bil umeščen v konec 3., oziroma 4. stoletje, čas, ki pomeni vrhunec pristaniške naselbine Ad Figulinas. Žal ni bil odkrit ob kakšni ladji, saj je bil preuporabljen kot eden izmed kolov, na katere so bila privezana plovila. Za slovensko obalo značilno muljasto dno plovilom namreč ni dopuščalo sidranja s sidrom, zato so jih ob obali morali privezovati na kole, zabite v morsko dno. Izkopavanja, ki so sondiranjem sledila konec leta 2018 so dodatno razkrila še dva takšna kola. Poleg omenjenih struktur pa so bile odkrite še druge, za pristaniške kontekste značilne najdbe. Večina njih se je nahajala v sedimentu na globini 0,8 – 1,1 m pod sedanjim morskim dnom. Izpostaviti velja skoraj v celoti ohranjeno iz severne Afrike uvoženo amforo iz 4. stoletja ter ti. tubi fittili, rimskodobne gradbene elemente obokanih stropov, najverjetneje prav tako uvoženih iz severne Afrike. V jugovzhodnem delu izkopnega polja pa se je nahajala večja količina različnih kamnov ter gradbenega in hišnega odpada iz višje na pobočju nad obalo ležeče naselbine, ki je pripadala pristanišču. Omenjena zgostitev najdb se je nadaljevala južno izven izkopnega polja ter predstavlja anomalijo v sicer homogenem muljastem dnu. Zdi se, da so prebivalci naselbine v času 3. in 4. stoletja namerno nasipavali in utrjevali morsko dno okoli pristanišča.

RAZISKAVE LETA 2021

Podvodne arheološke raziskave za potrebe širše zasnovane gradnje pomola in akvatorija se nadaljujejo tudi letošnjo jesen. V Podvodnem arheološkem konzorciju smo ponovno združili moči arheologi – strokovnjaki za raziskave pod vodo iz Zavoda za Podvodno Arheologijo, zavoda Skupina STIK, Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljano, podjetij CPA d.o.o. in Avgusta d.o.o., v tem letu pa se je konzorciju pridružil tudi Center za preventivno arheologijo iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter

Ko bodo raziskave zaključene, bodo pomembno prispevale k razumevanju pristaniškega kompleksa in ribogojnice v Fizinah ter dodatno pripomogle k poznavanju Slovenske Istre in Obale med 1. stoletjem pr. n. št. ter poznorimskim obdobjem. Del dognanj iz omenjenih raziskav pa bo predstavljen že na letošnji razstavi »Skrivnosti Fizin«, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Pomorskim muzejem »Sergej Mašera« Piran – Pirano. Napovednik razstave je pod tem imenom že na ogled na tej povezavi https://www.youtube.com/watch?v=M_6g71VXcIw&t=56s.

Foto: Andrea Kiss – AkiFIZINE V RIMSKIH ČASIH

Podeželje slovenske Istre je v antiki skupaj z Obalo bilo gosto poseljeno ter vpeto v družbene in ekonomske tokove Italije ter celotnega Rimskega imperija. Širše gledano leži na izjemno pomembnem področju severnega Jadrana, kjer so se križale številne morske ter kopenske poti. V ožjem smislu je območje spadalo pod ozemlje Tergesta (antičnega Trsta). Razdeljeno je bilo na več zemljiških posesti, ki so bile namenjene pridelovanju žita, vina, garuma (ribje omake) ter oljčnega olja. Najbolj živahno je bilo na obali, kjer so razkošne vile (t.i. vile maritime) z lastnimi pristanišči in številnimi gospodarskimi poslopji skrbele tudi za udobno bivanje lastnika posesti, oziroma njenega upravljalca. Prvi rimski kolonizatorji so tod prišli v 1. stoletju pr. n. št. po istrskih vojnah. Današnja slovenska obala je bila za poselitev namreč izjemno ugodna, saj so tukaj vladali odlični pogoji za različne proizvodne dejavnosti, predvsem kmetijstvo. Lega ob morju je zagotavljala vpetost v morske poti, ki so predstavljale glavno obliko trgovskih stikov v antiki. Italski prišleki so bili bogatejši pripadniki rimske družbe, ki so s svojim kapitalom skrbeli za gospodarski razcvet tega območja ter z značilnim rimskim načinom življenja postopoma pričeli spreminjati življenja ljudi, ki so tukaj živeli pred njihovim prihodom. Rimska je počasi postala kultura, religija, arhitektura, obrt, moda, … Ti prišleki so se ustalili ter zgradili gospodarske komplekse v Jernejevem ter Simonovem zalivu, v Fizinah pri Portorožu ter na Fornačah, kjer se je poleg obdelovanja zemlje in koriščenja morja tudi trgovalo z raznovrstnim blagom iz celotnega Imperija.

Ravno Fizine (rimskodobna naselbina Ad Figulinas) naj bi v rimskem času imele eno izmed najmirnejših sidrišč na istrski obali. Tukaj je obstajala manjša naselbina z ribogojnico s pomoli in obalo urejeno za pristajanje trgovskih ladij. Domneve, da je tukaj ležala rimska naselbina, so obstajale že v 19. stoletju. Prve arheološke raziskave je v letih 1963 in 1964 pred ureditvijo plaže opravila ekipa Pomorskega muzeja iz Pirana. Poleg zidov rimskodobne arhitekture, ležečih pod morsko gladino so odkrili še nekaj odlomkov amfor ter drugega keramičnega posodja. Nadaljnje raziskave v letih 1984, 2004 in 2005 so še dodatno potrdile, da ta arhitektura, ki se v nahaja v morju zgolj nekaj metrov od današnje obale, predstavlja ribogojnico s pomoli in pristaniščem. Dokaze za to, da tovrstna pristaniška in gospodarska infrastruktura ni obstajala sama zase pa so dala reševalna izkopavanja pred izgradnjo nove bencinske črpalke leta 1998, ki so razkrile, da se je pristaniška naselbina raztezala na pobočju nad zalivom. Najdbe, značilne za kontekste pristaniških naselbin (liti bronasti žeblji, ki so se uporabljali v ladjedelništvu, trnki ter glinene uteži za ribiške mreže), pa še dodatno potrjujejo pomorski značaj naselbine, ki je bila ustanovljena že v 1. stoletju pr. n. št., največji vzpon pa doživela v 4. in v prvi polovici 5. stoletja. Naselbina je propadla v 6. stoletju, v času ko so tudi na ruševinah ostalih priobalnih naselbin bili zgrajeni prvi krščanski sakralni objekti.

RAZISKAVE V LETIH 2017 – 2018

Raziskave Podvodnega arheološkega konzorcija v letih 2017 in 2018 za potrebe celovite ureditve pomola, ki jo že izvaja Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani so še dodatno pripomogle k razumevanju tega območja v rimskem času. Že predhodna sondiranja so dala zanimive rezultate, pri čemer izstopa najdba meter in pol dolgega dela lesenega jambora. S pomočjo radiokarbonskega datiranja je bil umeščen v konec 3., oziroma 4. stoletje, čas, ki pomeni vrhunec pristaniške naselbine Ad Figulinas. Žal ni bil odkrit ob kakšni ladji, saj je bil preuporabljen kot eden izmed kolov, na katere so bila privezana plovila. Za slovensko obalo značilno muljasto dno plovilom namreč ni dopuščalo sidranja s sidrom, zato so jih ob obali morali privezovati na kole, zabite v morsko dno. Izkopavanja, ki so sondiranjem sledila konec leta 2018 so dodatno razkrila še dva takšna kola. Poleg omenjenih struktur pa so bile odkrite še druge, za pristaniške kontekste značilne najdbe. Večina njih se je nahajala v sedimentu na globini 0,8 – 1,1 m pod sedanjim morskim dnom. Izpostaviti velja skoraj v celoti ohranjeno iz severne Afrike uvoženo amforo iz 4. stoletja ter ti. tubi fittili, rimskodobne gradbene elemente obokanih stropov, najverjetneje prav tako uvoženih iz severne Afrike. V jugovzhodnem delu izkopnega polja pa se je nahajala večja količina različnih kamnov ter gradbenega in hišnega odpada iz višje na pobočju nad obalo ležeče naselbine, ki je pripadala pristanišču. Omenjena zgostitev najdb se je nadaljevala južno izven izkopnega polja ter predstavlja anomalijo v sicer homogenem muljastem dnu. Zdi se, da so prebivalci naselbine v času 3. in 4. stoletja namerno nasipavali in utrjevali morsko dno okoli pristanišča.

RAZISKAVE LETA 2021

Podvodne arheološke raziskave za potrebe širše zasnovane gradnje pomola in akvatorija se nadaljujejo tudi letošnjo jesen. V Podvodnem arheološkem konzorciju smo ponovno združili moči arheologi – strokovnjaki za raziskave pod vodo iz Zavoda za Podvodno Arheologijo, zavoda Skupina STIK, Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljano, podjetij CPA d.o.o. in Avgusta d.o.o., v tem letu pa se je konzorciju pridružil tudi Center za preventivno arheologijo iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter

Ko bodo raziskave zaključene, bodo pomembno prispevale k razumevanju pristaniškega kompleksa in ribogojnice v Fizinah ter dodatno pripomogle k poznavanju Slovenske Istre in Obale med 1. stoletjem pr. n. št. ter poznorimskim obdobjem. Del dognanj iz omenjenih raziskav pa bo predstavljen že na letošnji razstavi »Skrivnosti Fizin«, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Pomorskim muzejem »Sergej Mašera« Piran – Pirano. Napovednik razstave je pod tem imenom že na ogled na tej povezavi https://www.youtube.com/watch?v=M_6g71VXcIw&t=56s.

FIZINE IN ROMAN TIMES: Insights from the Archaeological Study of Slovenian Istria

The rural area of Slovenian Istria, along with the Coast, was densely populated and integrated into the social and economic networks of Italy and the entire Roman Empire during antiquity. Broadly speaking, it lies in an extremely important area of the northern Adriatic, where numerous maritime and land routes intersected. Specifically, the region fell under the territory of Tergeste (ancient Trieste). It was divided into several land estates dedicated to the cultivation of grain, wine, garum (fish sauce), and olive oil. The coastal areas were particularly vibrant, with luxurious villas (known as maritime villas) featuring private ports and numerous economic buildings that provided comfortable living for the estate owner or administrator.

The influx of Roman colonizers in the 1st century BC following the Istrian Wars profoundly impacted the local population and ushered in cultural, religious, architectural, craft, and fashion influences. These newcomers, comprising affluent members of Roman society, injected capital into the region and contributed to its economic prosperity. They established economic complexes in strategic locations such as Jernej Bay, Simon Bay, Fizine near Portorož, and Fornače, engaging in extensive trade activities that encompassed goods sourced from across the Empire alongside land cultivation and exploitation of the sea.

Fizine (the Roman settlement Ad Figulinas) is believed to have had one of the calmest anchorages on the Istrian coast during Roman times. It housed a small settlement with a fish farm, docks, and a coastline arranged for the mooring of merchant ships. The assumption that a Roman settlement was located here dates back to the 19th century. The first archaeological excavations were carried out by the team of the Maritime Museum of Piran in 1963 and 1964. In addition to the underwater walls of Roman architecture, several fragments of amphorae and other ceramic vessels were discovered. Subsequent investigations in 1984, 2004, and 2005 corroborated the existence of a fish farm, docks, and a harbor structure located just a few meters from the present-day coast. Additionally, rescue excavations preceding the construction of a gas station in 1998 revealed that the harbor settlement extended uphill from the bay, with artifacts characteristic of port settlements discovered, such as cast bronze shipbuilding nails, spikes, and clay weights used for fishing nets. The settlement, established in the 1st century BC, reached its zenith in the 4th and first half of the 5th century. However, by the 6th century, it experienced a decline while witnessing the construction of early Christian sacred structures atop the remnants of other coastal settlements.

RESEARCH IN 2017-2018

To further enhance our understanding of the Roman period in this area, a comprehensive underwater archaeological study was conducted by the Underwater Archaeological Consortium in 2017 and 2018, as part of the pier’s overall renovation project, led by the Faculty of Maritime Studies and Transport at the University of Ljubljana. Prior surveys yielded intriguing findings, including the discovery of a well-preserved wooden post measuring approximately one and a half meters. Radiocarbon dating placed it in the late 3rd or 4th century, aligning with the peak period of the Ad Figulinas harbor settlement. It was notable that the wooden post had been repurposed as one of the stakes to which boats were secured, as anchoring with traditional anchors was not feasible due to the region’s muddy seabed.

Excavations following the surveys in late 2018 unveiled two additional stakes used for boat mooring. Furthermore, various artifacts indicative of port contexts were unearthed, predominantly located in sediments at depths ranging from 0.8 to 1.1 meters beneath the present seabed. Of particular significance was the discovery of an almost completely preserved amphora from the 4th century, originating from North Africa, underscoring the far-reaching trade networks that connected Ad Figulinas to distant regions. Additionally, the unearthing of tubi fittili—Roman architectural elements associated with arched ceilings—likely imported from North Africa.

Towards the southeastern part of the excavation area, a substantial concentration of various stones, construction debris, and household waste was identified. This assemblage extended beyond the excavation boundaries, manifesting as an anomaly in an otherwise homogeneous muddy seabed. The presence of these artifacts suggests that the settlement located uphill above the coast was associated with the harbor, further solidifying the relationship between the two.