V okviru celovite ureditve mednarodnega pristanišča v Kopru je potrebno zagotoviti tudi ustrezne globine vhoda v pristanišče, zaradi česa je predvideno poglabljanje morskega dna pred vhodom v pristanišče. Predvidena lokacija za odlaganje izkopanega mulja je na širšem območju med Debelim rtičem in Izolo. Zaradi ugotavljanja potencialnih vplivov na okolje, je potrebno najprej opraviti manjšo, testno premestitev, ki obsega tudi ugotavljanje vplivov na arheološko dediščino oz. ugotavljanje arheološkega potenciala območja.

Območje slovenskega morja in severnega Jadrana je bilo v zadnji poledenitvi, podobno kot številna druga območja na svetu, kopno. Takratna obala je potekala približno po liniji Kornati (Dugi otok) – Ancona. Na 150 km širokem območju plitvejšega severnega dela Jadranskega morja se je raztezala t.i. Jadranska nižina. Po njej je tekla reka Pad s številnimi pritoki, ki so se napajali na ledenikih jugovzhodih Alp, Apeninih in Dinarskem gorovju. Njena delta je bila kar 290 km južneje od današnje. Ob koncu ledene dobe (cca. 10.000 let pred sedanjostjo) je morje postopoma zalilo nižino in oblikovala se je današnja podoba obale. Znanstveniki predvidevajo, da je bilo območje Jadranske nižine pretežno suho, prevladovala naj bi stepa, poraščena s travo in nizkimi grmiči. Pobočja okoliškega hribovitega predalpskega sveta naj bi pokrivali iglavci, bor in smreka. Poleg glodavcev in manjših sesalcev naj bi nižino naseljevale tudi črede bizonov in srnjadi, med plenilci pa predvsem volkovi. Dokaze, da so nižino nekoč prečkali ali celo poseljevali tudi ljudje lahko zaenkrat iščemo le v podobnosti izdelave in kamninski sestavi najdb kamenih orodij. Preučevanje potopljenih pokrajin zahteva interdisciplinarni pristop tako v raziskovanju kot v interpretaciji. Med seboj prepleta spoznanja in metode (kamenodobne in podvodne) arheologije, paleogeografije, akustičnega daljinskega zaznavanja, geomorfologije morskega dna in analize njegovih sedimentov, saj so sledovi paleopokrajine in s tem človekove aktivnosti v Koprskem zalivu prekriti z več metri (8-10 m) holocenskega muljastega sedimenta.

Vendar pa ostanki iz konca ledene dobe niso edini mogoči arheološki ostanki na testnem območju. Večja je verjetnost, da bi bližje morskemu površju zaznali posamezne premične najdbe iz antike in mlajših obdobij, ki so se po naključju ali kot odpad znašle na morskem dnu med plovbo. Pričakovali bi predvsem predmete, vezane na pomorsko trgovino oz. ladijski tovor ter posamezne elemente ladijske, navtične ali ribolovne opreme.

Terenska raziskava je potekala med 27.03. in 06.04.2023 izvedli pa smo jo arheologi iz Zavoda za podvodno arheologijo pod okriljem Centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS ob sodelovanju in podpori številnih drugih subjektov in ustanov. Raziskava je obsegala vizualne preglede morskega dna, ki so bili izvedeni v krožni tehniki (gre za tehniko, pri kateri potapljači pregledujejo dno v koncentričnih krogih – linijah na enakomernih razdaljah okoli fiksnega središča). Skupno je bilo pregledanih 16 sektorjev na 8 pozicijah ter testni sektor. En sektor predstavlja pregled celotne površine v krožnici s polmerom 17 m. Upoštevaje testno območje je bila pregledana skupna površina 15.426,82 m². Da bi povečali možnosti za zaznavo potencialnih sledi človekovih aktivnosti iz preteklosti smo posamezna območja pregledov umestili na pozicije, kjer so zaradi sidranja čezoceank nastale globoke brazde ter z mešanjem sedimentov razkrile morebitne premične najdbe.