Raziskave so potekale decembra 2021 in januarja 2022, pregled pa se je osredotočil na območje okoli južnega mostu, ki je potreben obnove. Obsegale so tri raziskovalne postopke: visokoresolucijsko batimetrično izmero rečne struge, topografski pregled rečnega dna in intenzivni površinski pregled rečnega dna (IPP).

Mostovi so predstavljali vstopne točke v srednjeveška mesta, ki so bila običajno zgrajena ob večjih rekah. Ker sta bila oba prvotna mostova, južni in severni že od nekdaj lesena, nikoli nista imela daljše življenjske dobe. Poleg atmosferskih lastnosti, ki so ju ogrožale, so se temu vsake toliko časa pridružile še naravne nesreče, kot so hude poplave in požari. Južni most nosijo opore v vodi in na suhem, sestavljene iz  velikih hrastovih brun.

Ob obstoječi mostni konstrukciji so bili odkriti ostanki starejših podpornikov, ki pa se sicer ujemajo z obstoječo konstrukcijo, zaradi česa sklepamo, da tudi ti predstavljajo temeljenje obstoječega mostu oz. njegovih starejših verzij vendar ne pred 19. stol. Starejših gradbeni faz mostu nismo našli. Topografski pregled je razkril, da je le manjši del rečnega dna na območju raziskave naraven, večji del dna struge tvori sodobnejše umetno nasutje. Glavnina odvzetih najdb so odlomki novoveške lončenine, zaradi obsežnejšega nasutja, bi lahko sklepali, da so morebitne starejše ležijo globlje v sedimentih in pod nasutji.