Z namenom poglobitve poznavanja posameznih arheoloških najdišč v Blejskem jezeru ter pridobitve dokumentacije za potrebe priprave vsebin za prezentacijo in promocijo podvodne kulturne dediščine samega jezera in njegove okolice, smo v Zavodu za podvodno arheologijo v sodelovanju z Zavodom za kulturo Bled ter potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled na posameznih delih jezera opravili arheološki površinski pregled.
Lokacije so bile izbrane smiselno glede na rezultate predhodnih ocen arheološkega potenciala in visoko resolucijskih batigrafskih meritev med leti 1982 in 2007. Raziskava je bila zasnovana kot nadaljevanje raziskav arheološko zanimivih delov jezerske sklede z namenom poglobitve poznavanja posameznih najdišč in pridobitve dokumentacije za potrebe priprave vsebin za prezentacijo in promocijo podvodne kulturne dediščine. Osredotočili smo se na plitvino na območju potopljenega ledeniškega obrusa pred vilo Sokol ter priobalni del dna okoli Otoka s potopljenimi plovili, preiskali še 150 metrov priobalnega pasu v bližini Vile Bled v naselju Mlino in lokacije posameznih batigrafskih anomalij.
Skupno smo pregledali 14 potencialnih lokacij. Pet lokacij je bilo arheološko negativnih, saj smo po pregledu ugotovili, da gre za koncentracije sodobnega odpada, oziroma za veje ali večje skale. Na dveh lokacijah nismo uspeli identificirati nobene anomalije, kar daje domnevo, da sta predmeta skrita pod sedimentom in zato neopazna na površini jezerskega dna. Na šestih lokacijah smo dokumentirali manjša sodobna plovila – ostanke kanujev in pleten.
Kot izjemno zanimivo se je izkazalo plovilo na lokaciji št. 119. Gre za manjši lesen čoln s štirimi klopmi čigar krma se zaključuje z okrašeno kovinsko ograjico. Dodatno sta na bokih vidna naslonjala za vesla. Na razglaednici iz okoli leta 1930 je prikazan enak ali zelo podoben čoln, s katerim se je po Blejskem jezeru vozil jugoslovanski prestolonaslednik Peter Karađorđević.
Zelo zanimivi so bili tudi rezultati raziskav na lokaciji 114 – skalna gmota podvodnega grebena severno od obale pri vili Sokol je ena geomorfoloških posebnosti Blejskega jezera. Domnevali smo, da je bila na izravnavi vršnega dela izdanka postavljena manjša ploščad na kolih ali druga lesena struktura. Te hipoteze nismo mogli potrditi, da se po celotni površini izpostavljenega hrbta pojavlja novoveška lončenina, pri čemer se najdbe, vključno z večjimi odlomki keramičnih posod, strnjeno pojavljajo tudi 40 m stran od obale. Najstarejša od evidentiranih najdb z lokacije je ost z zalustma, lahko okvirno datiramo v čas med poznorimskim obdobjem in začetkom poznega srednjega veka, ožja umestitev in funkcionalna določitev pa ostajata nejasni. Še najverjetnejši se zdita datacija v zgodnji ali visoki srednji vek in
opredelitev za ost puščice za lok. Zaradi specifičnega konteksta in univerzalne oblikovanosti konice obravnavanega primerka ni izključeno, da je bila ost izgubljena pri lovu na vodne ptice ali ribolovu, saj so zalusti – podobno kot pri harpunah in dvo- ali večzobih osteh – oteževale izvlek iz rane oziroma osvoboditev zadetega plena.
(več: Gaspari, A., et al. 2022, Zanimiva arheološka odkritja na območju potopljenega ledeniškega obrusa v
Blejskem jezeru pri Želečah. – Kronika Letn. 70 Št. 1 (2022))
Z namenom poglobitve poznavanja posameznih arheoloških najdišč v Blejskem jezeru ter pridobitve dokumentacije za potrebe priprave vsebin za prezentacijo in promocijo podvodne kulturne dediščine samega jezera in njegove okolice, smo v Zavodu za podvodno arheologijo v sodelovanju z Zavodom za kulturo Bled ter potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled na posameznih delih jezera opravili arheološki površinski pregled.
Lokacije so bile izbrane smiselno glede na rezultate predhodnih ocen arheološkega potenciala in visoko resolucijskih batigrafskih meritev med leti 1982 in 2007. Raziskava je bila zasnovana kot nadaljevanje raziskav arheološko zanimivih delov jezerske sklede z namenom poglobitve poznavanja posameznih najdišč in pridobitve dokumentacije za potrebe priprave vsebin za prezentacijo in promocijo podvodne kulturne dediščine. Osredotočili smo se na plitvino na območju potopljenega ledeniškega obrusa pred vilo Sokol ter priobalni del dna okoli Otoka s potopljenimi plovili, preiskali še 150 metrov priobalnega pasu v bližini Vile Bled v naselju Mlino in lokacije posameznih batigrafskih anomalij.
Skupno smo pregledali 14 potencialnih lokacij. Pet lokacij je bilo arheološko negativnih, saj smo po pregledu ugotovili, da gre za koncentracije sodobnega odpada, oziroma za veje ali večje skale. Na dveh lokacijah nismo uspeli identificirati nobene anomalije, kar daje domnevo, da sta predmeta skrita pod sedimentom in zato neopazna na površini jezerskega dna. Na šestih lokacijah smo dokumentirali manjša sodobna plovila – ostanke kanujev in pleten.
Kot izjemno zanimivo se je izkazalo plovilo na lokaciji št. 119. Gre za manjši lesen čoln s štirimi klopmi čigar krma se zaključuje z okrašeno kovinsko ograjico. Dodatno sta na bokih vidna naslonjala za vesla. Na razglaednici iz okoli leta 1930 je prikazan enak ali zelo podoben čoln, s katerim se je po Blejskem jezeru vozil jugoslovanski prestolonaslednik Peter Karađorđević.
Zelo zanimivi so bili tudi rezultati raziskav na lokaciji 114 – skalna gmota podvodnega grebena severno od obale pri vili Sokol je ena geomorfoloških posebnosti Blejskega jezera. Domnevali smo, da je bila na izravnavi vršnega dela izdanka postavljena manjša ploščad na kolih ali druga lesena struktura. Te hipoteze nismo mogli potrditi, da se po celotni površini izpostavljenega hrbta pojavlja novoveška lončenina, pri čemer se najdbe, vključno z večjimi odlomki keramičnih posod, strnjeno pojavljajo tudi 40 m stran od obale. Najstarejša od evidentiranih najdb z lokacije je ost z zalustma, lahko okvirno datiramo v čas med poznorimskim obdobjem in začetkom poznega srednjega veka, ožja umestitev in funkcionalna določitev pa ostajata nejasni. Še najverjetnejši se zdita datacija v zgodnji ali visoki srednji vek in
opredelitev za ost puščice za lok. Zaradi specifičnega konteksta in univerzalne oblikovanosti konice obravnavanega primerka ni izključeno, da je bila ost izgubljena pri lovu na vodne ptice ali ribolovu, saj so zalusti – podobno kot pri harpunah in dvo- ali večzobih osteh – oteževale izvlek iz rane oziroma osvoboditev zadetega plena.
(več: Gaspari, A., et al. 2022, Zanimiva arheološka odkritja na območju potopljenega ledeniškega obrusa v
Blejskem jezeru pri Želečah. – Kronika Letn. 70 Št. 1 (2022))