Deblak iz Ljubljanice pri Vrhniki je najdba, znana že iz 80. let prejšnjega stoletja, ko je plovilo odkril potapljač Miro Potočnik. Leta 20o1 je Skupina za podvodno arheologijo ZVKDS pod vodstvom Andreja Gasparija opravila prve raziskave na deblaku. Zaradi predvidene sanacije brežine Ljubljanice je ekipa Zavoda za podvodno arheologija leta 2015 opravila ponovne raziskave deblaka, zaradi ogroženosti pa ga tudi dvignila iz Ljubljanice. Po dvigu je bil deblak prepeljan v Restavratorski center ZVKDS, kjer je bil temeljito očiščen in 3D dokumentiran. Zaradi preprečitve prehitrega krčenja lesa, ki je posledica njegovega sušenja, je nato bil potopljen v melaminsko smolo, kjer se nahaja še danes. Keltsko – rimski deblak se s svojimi nekaj več kot 15 metri uvršča med ene najdaljših znanih evropskih deblakov. V drugi polovici 2. st. pr. n. št. so ga izdelali na tem območju živeči Kelti, v uporabi pa je bil več generacij, z njim so po Ljubljanici najverjetneje pluli tudi še Rimljani.

 Deblak iz Ljubljanice pri Vrhniki je najdba, znana že iz 80. let prejšnjega stoletja, ko je plovilo odkril potapljač Miro Potočnik. Leta 20o1 je Skupina za podvodno arheologijo ZVKDS pod vodstvom Andreja Gasparija opravila prve raziskave na deblaku. Zaradi predvidene sanacije brežine Ljubljanice je ekipa Zavoda za podvodno arheologija leta 2015 opravila ponovne raziskave deblaka, zaradi ogroženosti pa ga tudi dvignila iz Ljubljanice. Po dvigu je bil deblak prepeljan v Restavratorski center ZVKDS, kjer je bil temeljito očiščen in 3D dokumentiran. Zaradi preprečitve prehitrega krčenja lesa, ki je posledica njegovega sušenja, je nato bil potopljen v melaminsko smolo, kjer se nahaja še danes. Keltsko – rimski deblak se s svojimi nekaj več kot 15 metri uvršča med ene najdaljših znanih evropskih deblakov. V drugi polovici 2. st. pr. n. št. so ga izdelali na tem območju živeči Kelti, v uporabi pa je bil več generacij, z njim so po Ljubljanici najverjetneje pluli tudi še Rimljani.

Deblak iz Ljubljanice pri Vrhniki je najdba, znana že iz 80. let prejšnjega stoletja, ko je plovilo odkril potapljač Miro Potočnik. Leta 20o1 je Skupina za podvodno arheologijo ZVKDS pod vodstvom Andreja Gasparija opravila prve raziskave na deblaku. Zaradi predvidene sanacije brežine Ljubljanice je ekipa Zavoda za podvodno arheologija leta 2015 opravila ponovne raziskave deblaka, zaradi ogroženosti pa ga tudi dvignila iz Ljubljanice. Po dvigu je bil deblak prepeljan v Restavratorski center ZVKDS, kjer je bil temeljito očiščen in 3D dokumentiran. Zaradi preprečitve prehitrega krčenja lesa, ki je posledica njegovega sušenja, je nato bil potopljen v melaminsko smolo, kjer se nahaja še danes. Keltsko – rimski deblak se s svojimi nekaj več kot 15 metri uvršča med ene najdaljših znanih evropskih deblakov. V drugi polovici 2. st. pr. n. št. so ga izdelali na tem območju živeči Kelti, v uporabi pa je bil več generacij, z njim so po Ljubljanici najverjetneje pluli tudi še Rimljani.

Deblak iz Ljubljanice pri Vrhniki je najdba, znana že iz 80. let prejšnjega stoletja, ko je plovilo odkril potapljač Miro Potočnik. Leta 20o1 je Skupina za podvodno arheologijo ZVKDS pod vodstvom Andreja Gasparija opravila prve raziskave na deblaku. Zaradi predvidene sanacije brežine Ljubljanice je ekipa Zavoda za podvodno arheologija leta 2015 opravila ponovne raziskave deblaka, zaradi ogroženosti pa ga tudi dvignila iz Ljubljanice. Po dvigu je bil deblak prepeljan v Restavratorski center ZVKDS, kjer je bil temeljito očiščen in 3D dokumentiran. Zaradi preprečitve prehitrega krčenja lesa, ki je posledica njegovega sušenja, je nato bil potopljen v melaminsko smolo, kjer se nahaja še danes. Keltsko – rimski deblak se s svojimi nekaj več kot 15 metri uvršča med ene najdaljših znanih evropskih deblakov. V drugi polovici 2. st. pr. n. št. so ga izdelali na tem območju živeči Kelti, v uporabi pa je bil več generacij, z njim so po Ljubljanici najverjetneje pluli tudi še Rimljani.