Leta 2015 so potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled nedaleč od severne obale Blejskega jezera odkrili ostanke večjega lesenega predmeta, ki so bili pozneje prepoznani kot razbitina čolna deblaka. Raziskave starosti vzorca lesa so pokazale, da je bilo drevo, izbrano za izdelavo deblaka, posekano nekje med koncem 8. stoletja in začetkom druge polovice 9. stoletja. S tem je deblak iz Blejskega jezera prvo zanesljivo datirano zgodnjesrednjeveško plovilo iz slovenskega prostora. Ob prazgodovinskih in antičnih najdbah z Otoka je odkritje trenutno tudi najstarejši neposredni dokaz za plovbo na Blejskem jezeru ter omogoča sklepanja o rabi jezerskih virov in obiskov otoka v obdobju prve faze slovanske naselitve Blejskega kota, pri čemer srednja vrednost datacije okvirno sovpada z uporom Karniolcev proti Frankom leta 820.
Čoln je ležal na vznožju strme podvodne brežine med 12 m globoko. Prvotno okoli 4 m dolg in do 60 cm širok deblak zaobljenega preseka s 30 do 35 cm visokimi stranicami sta označevala zaobljeno koničast premec in bolj topo zaobljena krma. Pri premcu in krmi ima čoln iztesani višji predelni steni, v osrednjem delu čolna pa nizko prečno rebro. Slednje morda nakazuje, da je bila notranjost čolna funkcionalno razdeljena na dve polovici oziroma prekata.
Glede na rekonstruirane dimenzije in ureditev je bil prilagojen za enega ali dva člana posadke in najverjetneje namenjen za ribolov ali lokalni prevoz. Analiza vrste lesa, izvršena na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je pokazala, da je bil čoln izdelan iz macesnovega debla. V Evropi je mogoče od blizu tri tisoč sporočenih najdb deblakov primerke iz macesna prešteti na prste ene roke, upoštevajoč vodoodpornost macesnovine in lokalno dostopnost visokih ravnih dreves pa ta izbira ni nenavadna.
Delo je potekalo v dvodnevni akciji februarja 2022 v sodelovanju med ZVKDS, Zavodom za Podvodno Arheologijo, Oddelkom za arheologijo UL FF, Oddelkom za lesarstvo Biotehniške fakultete in ob podpori potapljačev iz DPD Bled. V tem času smo deblak namestili na namensko izdelano konstrukcijo, dvignili na obalo, izveden je bil strukturni pregled plovila, odvzeti vzorci ter opravljeni površinski pregledi v neposredni okolici najdišča. Opravljeno je bilo celovito fotografsko in videodokumentiranje deblaka z okolico za potrebe izdelave fotogrametričnega modela deblaka in situ in na kopnem. Po izvedenih analizah je bil deblak začasno vrnjen na lokacijo, do sprejema odločitve o njegovi konservaciji.
Več: Gaspari, A., R. Masaryk, M. Merela, 2022, Zgodnjesrednjeveška čolna deblaka iz Blejskega jezera. – V: A. Cedilnik, M. Lovenjak (ur.), Na obzorju novega – Območje severnega Jadrana ter vzhodnoalpski in balkansko-podonavski prostor v obdobju pozne antike in zgodnjega srednjega veka. Založba Univerze v Ljubljani, 367 – 401.