Kostanjevica je zaradi svoje edinstvene lege in »ker predstavlja značilen in v zgodovinskem razvoju kvaliteten dosežek v oblikovanju prostora« varovana kot kulturni spomenik. Znotraj spomeniškega območja je zavarovano Arheološko najdišče Kostanjevica, ki poleg mestnega jedra vključuje tudi dno reke Krke okoli otoka. Zato so bile pri načrtovani obnovi mestnih mostov, ki jo izvaja Občina Kostanjevica na Krki, predvidene tudi arheološke raziskave. Te so obsegale intenzivni podvodni terenski pregled in batimetrično snemanje rečnega dna.

Omenjeni raziskovalni postopki so bili poleti 2023 izpeljani pod severnim in zahodnim mostom.  Z raziskavo smo ugotavljali oblikovanost in sestavo dna rečne struge ter razprostranjenost, količino in v naslednji fazi tudi sestavo arheoloških najdb. Pregledali smo približno 60 metrov dolga območja pod vsakim mostom. Da bi dosegli karseda natančnost zbranih podatkov, je bilo območje pred pričetkom samega pregleda razdeljeno v pasove sestavljene iz manjših segmentov velikosti 2 x 2 metra. Pregled posamezne linije sta v paru izvedla arheologa – potapljača, najprej sta območje topografsko skicirala, nato pa še shranila arheološke najdbe.

V nadaljevanju so zbrani predmeti bili strokovno ovrednoteni, kar je vključevalo tudi izločitev posameznih kosov, ki ne sodijo v nabor arheoloških najdb (npr. sodoben gradbeni material ter smeti). Preostanek gradiva je bil natančno umeščen v časovno obdobje, v katerem so določeni predmeti bili izdelani in uporabljani. V veliki večini gre za novoveške odlomke lončenine iz 18. in 19. stoletja. Posamezni odlomki morda segajo v pozni srednji vek, v čas 14. stoletja. Starejših najdb zaenkrat nismo potrdili, kar bi morda lahko pojasnili s spremembami v rečni strugi ali pa so najdbe skrite globje pod dnom struge. Lokaciji obeh glavnih kostanjeviških mostov sta stari kot samo mesto, morda še nekoliko starejši – mostovi pa so se tekom stoletij obnavljali, menjali, modernizirali, se podrli, goreli ali pa jih je preprosto odnesla reka. Meščani Kostanjevice so imeli od nekdaj pravico, da z lesom iz Krakovskih gozdov vzdržujejo svoje lesene mostove. Pri pregledu smo lahko opazili ostanke vsaj ene predhodne gradnje mostov. Nastanek obeh sodobnih mostov (južnega in severnega) lahko postavimo v čas med 1808 in 1824, ko so podrli oba utrdbena stolpa mestnih vrat.