Nadaljevanje projekta ob premeščanju sedimenta izpred pristanišča Luke Koper je vključevalo vzpostavitev trenutnega stanja kulturne dediščine (z izdelavo 3D-modelov najdišč) in vzpostavitev začetnega stanja monitoringa (spremljanje vplivov premeščanja sedimenta na kulturno dediščino). Pregledali smo lokacije: 1 – barka Aura (EID: 1-27900), 2 – barka Kope Izola (EID: 1-29408), 3 – Ofsajd – potencialna lokacija, izbrana na osnovi batimetričnih posnetkov, 4 – plovilo Belador (EID: 1-29420), 5 – Koprske šeke (EID: 1-29422).
Med njimi je posebnega pomena približno 15 m dolgo plovilo, datirano v 1. stol. n. št. oz. zgodnjecesarsko rimsko obdobje, na lokaciji Aura, ki je trenutno edino poznano rimskodobno plovilo v slovenskem morju. Na lokaciji so zagotovo ohranjeni elementi ladijske konstrukcije, na njih pa se je v naslednjih stoletjih razrasel greben koraligenih formacij, ki so trenutno vidne na morskem dnu. Ladijska konstrukcija je v celoti ugreznjena v mehak morski sediment, zato brez nadaljnje raziskave o njej težko povemo kaj bolj konkretnega. Vzorci lesa, odvzeti za datacijo, so pokazali, da gre za smrekov les. Les iglavcev so v antičnem ladjedelništvu uporabljali za oplato plovil. Tudi zaradi grožnje poškodovanja ali celo uničenja najdišča ob sidranju čezoceank pred Luko Koper, bi nam nekoliko podrobnejše raziskave najdišča razkrile, kaj se pravzaprav skriva pod koraligenimi strukturami..
Druge lokacije vključujejo že znane potopljene tovore oz. plovila iz mlajših obdobij, predvsem med 17. in začetkom 20. stol.
Na najdišču Kope smo dokumentirali več skupin zloženih strešnikov (kop) in posamezne kose gradbenega materiala, med katerimi so bili tako strešniki kot opeke. Ena izmed bolje ohranjenih struktur je pravokotne oblike, ob njej pa se nahaja tudi manjša ovalna struktura, katere izvora za zdaj ni mogoče zanesljivo določiti. Ostankov ladijske konstrukcije s pregledom nismo odkrili.
Na območju plovila Belador smo dokumentirali obsežnejše, precej poravnano nasutje iz manjših apnenčastih kamnov, ki je bilo močno obraslo z algami in školjkami. Med kamni so bili opaženi tudi večji bloki, vendar za zdaj ni mogoče zanesljivo potrditi, ali so bili obdelani. Čeprav za interpretacijo nimamo dovolj podatkov, bi morda lahko šlo za ostanke ladijskega balasta, ki se je potopil v ladijskem trupu. Tudi v tem primeru nismo našli ostankov lesene konstrukcije.
Na območju najdišča Koprske šeke je raziskovanje oteževala zelo slaba vidljivost, kljub temu pa smo na morskem dnu dokumentirali več obdelanih flišnih kamnitih blokov in večje število manjših obdelanih kamnov. Najdišče je na izjemno izpostavljenem mestu, kar kažejo številne sidrne brazde, ki potekajo neposredno preko najdišča.
Stanje bomo periodično spremljali (monitoring) in s tem preučevali ter sledili vplivu posega na kulturno dediščino v območju ter zaznali morebitno ogroženost dediščine.